in vendar se vrti

Božični čudeži

30.12.2019 · Brez komentarjev

Letos smo za družinski dopust in druženje izkoristili prvi teden božičnih počitnic. Hja, res je bilo nekoliko slabše vreme kot je te dni, ampak smo timing tokrat prilagajali Tavelki, ki se pospešeno pripravlja na odhod na črno celino. Smo pa zato skupaj z  Budapestom preživeli pet lepih dni v snežni pravljici v Dolomitih, v La Villi.

Moji smučarji so uživali na naravnem snegu, ki ga je največ nasulo ravno v soboto, ko smo se odpravili na pot. Že malo za Lienzom smo nataknili verige, jih pod Kronplatzom sneli, potem pa ponovno montirali, da je Budapest zmogel v zadnji, še nespluženi  klanček do PZA Odlina. Parkirišče za avtodome je luškano, super urejeno in v upravljanju strašansko prijazne družine, kar smo lahko izkušali od trenutka, ko smo prostorček rezervirali pa do odhoda. Po srečnem naključju smo svoje bivanje zaradi kasnejšega prihoda nekoga drugega v zadnjem trenutku lahko podaljšali še za dva dni… Strašno veseli smo bili tega prvega božičnega čudeža, saj je to pomenilo, da se nam ni bilo potrebno seliti, čeprav smo bili na to pripravljeni. Drugi božični čudež je bil čisto pravi snežni metež na božični večer, tretji čudež pa se je zgodil, ko sta dekleti našli posekano smreko nedaleč stran in v naši domači maniri uporabili vrh za postavitev mini zunanjega božičnega drevesca.

Ti “čudeži” so nam polepšali dopust, nekoliko smo tudi spustili predpisane standarde glede božične večerje, saj sta glavna jed in sladica sta prišli na vrsto pred predjedjo; bile so avokadove miške, bili so rakci, le ocvrtke so zamenjali njoki. Pijača pa je bila ves čas dovolj hladna.

La Villska igra taroka je dala predvidljivega zmagovalca, Vrhovnega, Tamala pa je v petih dneh igranja za njim zaostala borih 10 točk. Naposlušali smo se božične muzike, jaz sem se namesto smučanja vsak dan sprehodila do Gran Rise in do trgovine in to je bilo v glavnem to. Umirjeno, zadovoljno preživet družinski dopust z odraslima hčerama.  Neprecenljivo♥ .

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Mačji advent

17.12.2019 · Brez komentarjev

Moji ljudje so že včeraj okrasili smrečico in postavili jaslice. Kot lepo vzgojena mačja gospa v najlepših letih ne plezam po njej in ne razmetavam okraskov, samo opazujem in vdihavam vonj gozda, ki se je naselil v hiši. Tudi lučke so napeljane in razsvetljujejo temo. Vreme pa v tem času ni prav nič zimsko. Že zjutraj 11 stopinj! Pa tako lepo zimsko kuliso smo imeli prejšnji teden, ko je snežilo…a je že v soboto ves sneg skopnel. Škoda. Rada opazujem sledove mačjih tačk v snegu…

Po postavljeni smrečici vem, da se bližajo prazniki. Tamala mi je kupila adventni koledar. Vse lepo in prav, če ne bi bil pasji :( Sicer z veseljem odpiram predalčke, ampak kaj, ko je notri vedno znova majhna kost. No, za igranje mačjega nogometa je pa vseeno dobra… Morda mi bo božiček prinesel kakšen mačji posladek. Najbolj pa bom vesela, če bodo moji ljudje več časa preživeli doma. Da bomo vsi skupaj na kavču in bom jaz grela in zdravila koleno svoji najljubši kuharici. Zdaj imajo vsi ogromno opravkov in po cele dneve jih pogrešam, tako zelo, da glasno mijavkam od veselja  in delam sodčke, ko končno pride kdo domov. Tavelka ima veliko dela z zadnjimi pripravami na odpravo in večino časa preživi s svojim Justusom. Najbolj pogrešam Tamalo, ki se je skoraj preselila v Ljubljano. Zdaj, ko je babica Pavka v Dolenjskih toplicah, ima celo stanovanje zase in prav uživa. Pravi tudi, da ima mir za učenje, čeprav se meni zdi, da tudi preveč miru ni dobro imet, zlasti če potem tako dolgo spiš, da zaspiš na izpit…

Me je pa malce tudi že strah, ker vem, da s prazniki prihaja tudi POKanje, zaradi katerega veliko časa preživim v skrivališču pod posteljo. Lepo vas prosim, ljudje, ne POKvarite mi praznikov!

Vaša Mucinda

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: predilnica

Zdravnica

25.11.2019 · Brez komentarjev

Tavelka je v sredo z odliko opravila še zadnji izpit, končala študij medicine in postala dr. med.. Vsi smo zelo srečni in ponosni. Ko se je vpisala na fakulteto, se je zdelo, da bo teh šest let neverjetno dolgih. Pa je kar minilo… Saj je bilo tudi naporno, zlasti ko se je učila za najtežje in najbolj obsežne izpite, a se je skoraj pri vsakem predmetu, zlasti v višjih letnikih, ko je bila zraven tudi praksa, navduševala. Tako je tudi ves čas dobivala potrditve, da je bila njena odločitev pravilna. In kdor jo pozna, si lahko predstavlja, da bo postala odlična družinska zdravnica…

V sredo zvečer smo, samo mi štirje, njeno diplomo proslavili v Čompi. Tavelka je uspela rezervirati mizo v odlični, do novega leta že povsem razprodani restavraciji v Ljubljani na Trubarjevi. Čompa nas je s svojim imenom ponovno povezala z našim ljubim Bovcem, s hrano, vzdušjem in ambientom pa navdušila.

V četrtek smo na šampanjček povabili še žlahto. Žal je manjkala babica Pavka, ki se še ni počutila dovolj zdravo za pot v Kamnik, je bila pa s Tavelko in njenim študijem najbolj povezana.

Si bom enkrat vzela čas in preštela vsa potovanja in vse države, ki jih je Tavelka v času študija obiskala. Vsakemu zaključenemu zimskemu semestru je pripadalo vsaj krajše potovanjce, da si je umirila dušo in napolnila baterije. Ker je vse letnike razen zadnjega zaključevala junija, je bilo pa dovolj časa še za daljša potovanja. Pa tudi za delo v Vrtičku, s čimer je zaslužila dovolj, da si je to lahko privoščila. Tudi tokrat, za zaključek študija ni nič drugače. V soboto je s svojo potovalno druščino odletela na jug Jordanije, v Aqabo. Že dobivamo fotke odlične hrane in go-pro podvodne posnetke iz Rdečega morja, naslednje dni pa bomo morali preživeti brez informacij. Ker gredo v puščavo. In ker v puščavi ni wifija. Takole se počasi pripravljamo na Afriko…

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Spet nekaj za veselje

14.11.2019 · Brez komentarjev

Ker je 13.11. očitno odličen dan za različne obletnice, sta se včeraj dodali še dve novi: Tamala je naredila svoj prvi izpit (9) in nova vhodna vrata imamo! Veseli! Zelo!!!

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Dežember

13.11.2019 · 2 komentarjev

Mesec dni po operaciji je babica Pavka že v odlični formi in vse se odvija brez težav. V ZD Moste ima odličnega in nadprijaznega  fizioterapevta Zlatka, ki ji je včeraj že dovolil nekaj korakov brez bergel :) Kaj naj rečem, da je bil tale mesec res naporen, služba, upravljanje dveh gospodinjstev, pogoste vožnje Kamnik-Ljubljana-Kamnik, ampak z asistenco Tavelke in Tamale in razumevajočim Vrhovnim se je vse skupaj kar dobro izšlo. Od vsega stresa me je pred prazniki usekalo v križu in malce je že kazalo na išijas, ampak sem zvozila, samo v stopalu še živijo mravljinci. Bom morala še ugotoviti zakaj…

Odkljukali smo tudi Vrhovnega rojstni dan, letos nekako per partes, večkrat in v manjših zasedbah povabljencev, ker je imel Vrhovni delovne praznike. Glede na okoliščine smo poenostavili tudi jedilnik. Vrhovni je spekel krompir, tri tedne suho starano pljučno pa rezal na debele stejke in jih, v nulo roza zapečene kot tagliato polagal na posteljico iz motovilca, rukole in mlade špinačke. Po sladico smo segli v Vrtičkovo vitrino in to je bilo to. Kakšnega presenečenja z rojstnodnevnimi darili letos ni bilo, saj se je na koncu zgodilo, da je moral Vrhovni sam hoditi po trgovinah in si kupovati darila po naših navodilih. Hja, hudo je, če kronično primanjkuje časa… :) Vsaj jaz na kakšen dan oddiha z Budapestom nisem uspela niti pomisliti, me je pa enkrat nadomestila Tamala. Prejšnji vikend pa je šel Budapest na lepše, Tavelka je bila skupaj s svojim dragim povabljena na poroko v Posavje.

Tudi letošnji martinov pohod do Budnarce in martinovo pojedino smo že preživeli. Jaz sem bila od vse (tudi tokrat odlične) hrane in napornega tedna zvečer tako utrujena, da sem komaj dočakala sladico in odhod domov. Kljub ciklonu, zaradi katerega je že cel teden deževalo in kot kaže, bo tudi še naslednja dva, smo imeli v soboto z vremenom precej sreče, celo nekaj barv sončnega zahoda smo videli, kasneje pa nam je pot razsvetljevala skoraj polna luna. Moj projekt, da bi z zgodnejšim odhodom iz PodSkale prej zagledali razsvetljena okna Budnarjeve domačije in prej začeli z večerjo, je klavrno propadel. Smo se predolgo mudili v Grajski kavarni, tudi “prelazi” so nam vzeli precej časa in nobeno priganjanje ni nič pomagalo.

V nedeljo smo imeli martinovo večerjo tudi doma in Tavelka nama je končno pripeljala predstavit svojega dragega Justusa. Prav v redu je izpadlo, le račka se mi ni hrustljavo zapekla…

Danes je Tamala pisala svoj prvi izpit na faksu, Tavelka pa bo naslednji teden odpisala zadnjega. Ah, kam je šel ves ta čas…sicer pa, meni vse čestitke za 11. obletnico pisanja tega blogca!!!

  • Share/Bookmark

→ 2 komentarjevKategorije: vrtiljak

12. oktober

12.10.2019 · Brez komentarjev

Čeprav je videti, da je danes čisto navadna sobota, temu ni tako. Babica Pavka je pravkar na operaciji na ortopediji in močno držim pesti, da bi pri svojih 85-tih letih zahteven poseg kar najbolje prenesla. Prejšnjo nedeljo sva nabirali pozitivno energijo v dolini Vrat, čeprav obe z ubogimi koleni sva se sprehodili skoraj do vznožja Severne triglavske stene in uživali v razgledih in na toplem sončku, dokler se vrhovi niso zavili v oblake. Obiskali sva tudi Slovenski planinski muzej v Mojstrani.  Danes za naju nabira razglede Tavelka, ki bo pohajala po dolini Sedmerih triglavskih jezer. Srečkica, končno je enkrat prosta na tako čudovit dan. Tamala pa se javlja z Dunaja, kjer prijateljski obisk pri Pii kombinira z ogledom postavljanja svetovnega rekorda na maratonski razdalji. In ja, noro, Kipchogeju je uspelo!

Drugače pa smo vsi te dni precej obremenjeni. Vrhovnemu je najtežje, saj še ni povsem okreval po zoprni okužbi, ki jo je pridelal prejšnji vikend. Kljub solidnemu vremenu, dobremu ulovu, kulinaričnim užitkom in dobri družbi mu letošnja ribičija ne bo ostala v najlepšem spominu. Tamala je res intenzivno začela s predavanji, pravi, da ima v primerjavi z bivšimi sošolci precej bolj natrpan urnik. Tavelka pa predavanja iz družinske medicine kombinira s praktičnim delom v kamniškem zdravstvenem domu, poleg tega pa še z delom v Vrtičku, Iatrosu, se ubada z zbiranjem denarja za odpravo v Zambijo in pri vsem tem najde še nekaj časa za svojega dragega, tako da je ves čas na poti med Kamnikom in Ljubljano. Jaz pa, kot je običajno za ta čas v letu, spet ždim za računalnikom in prekladam številke, da bodo končni seštevki čim bolj všeč šefom in lastnikom. Ampak ne samo to. Na urniku imam od začetka oktobra dvakrat tedensko telovadbo, tudi za družabnost sem našla nekaj časa. Po dolgih letih sem se prejšnji petek srečala z Rozino, obiskali sva sošolca iz gimnazijskih časov in si ogledali, kako lepo so uredili Trubarjevo rojstno hišo v Rašci, ta teden smo v Noni klepetale s Keti in Drago J. in tudi prva letošnja abonmajska predstava je mimo.

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Za slovo od poletja

23.09.2019 · Brez komentarjev

Sobota je bila tako čudovita, da sem zbrala pogum in šla na Primoža. Prvič letos, upam, da od stotke ne bo samo tale 1 in potem dve ničli :) Brez težav gor, z pokanjem v kolenih dol, počasi in previdno, zadovoljstva pa ogromno. Dopoldanski program vezan na dobrodelni pohod sem sicer zamudila, klobas, torte in majčk je zmanjkalo, muzikantje so ravno zlagali svoje instrumente v Perotovega terenca, v skrinjico z dobrodelnimi prispevki pa sem še uspela nekaj dodat… Razen tega pa umirjen vikend z veliko motanja po kuhinji…

Tamala je v nedeljo v Beogradu še zadnjič nastopila v mladinski konkurenci in na tekmi evropskega pokala osvojila 9. mesto. Letošnja triatlonska sezona je bila kljub poznemu začetku zaradi mature s petimi uvrstitvami med TOP 10 zelo uspešna. Zdaj si bo vzela nekaj pavze in se nato posvetila začetku študijskega leta. Danes mora opraviti sistematski pregled in še cel kup formalnosti, naslednji teden pa bo šlo zares… Tavelko čez nekaj ur čaka izpit iz tropske medicine, delovno popoldne, še eno delovno dopoldne, potem pa s Tamalo odletita na jug, na nekaj dni potepanja po južni Italiji in sestrskega druženja…Ne, ni pomoči, če gre za potepuške gene…

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: stotka

Naj uživa, kdor lahko

17.09.2019 · Brez komentarjev

Ker je dopust v septembru zame precej neizvedljiva zadeva, sem v mislih s tistimi, ki si ga lahko privoščijo. Ta trenutek so na Sardiniji kar trije člani ožje družine. Tavelka se po krasnem road-tripu danes vrača domov, Sovica in Čuk pa sta se pravkar izkrcala v Olbii in ju spoznavanje lepot tega otoka še čaka. Vsekakor vladajo tam doli skoraj idealne razmere, morje je toplo in temperature čez trideset…pa kaj morem drugega, kot odštevati do penzije… :)

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: napoT

Odklop…

16.09.2019 · Brez komentarjev

Najprej je za konec tedna kazalo na pospravljanje okrog hiše, potem pa se nisva mogla upreti odlični vremenski napovedi in sva se v petek opoldne namenila proti morju. Petek 13. in polna luna na naju nista imela bistvenega učinka, na avtocesti je bil samo manjši zastoj in tudi če sva se na meji in na cestninski postavila v napačno vrsto, nama to ni kdo ve kako močno prekrižalo načrtov. Tamali in njenim, ki so morali biti popoldne na obveznem briefingu v Zagrebu, pa je pokvarjen kombi in čakanje na zamenjavo pobralo nekaj živcev.  Pravzaprav se je smola raztegnila še na soboto, ko je Tamala po odličnem plavanju in kolesu zaradi slabega počutja na teku odstopila, Škrjančku pa je počila zračnica…

V Balah pa je bila nevtralizacija učinkov petka 13. in polne lune popolna. Mir, pravo poletje, prva vrsta, sončni zahod, barve, toplo morje, knjiga, uživancija, totalen odklop. Pa veselje ob spremljanju razpleta na Vuelti in Vrhovnega zadovoljstvo ob uspešnem ribolovu….neprecenljivo. Da bi le bil še kakšen tak vikend…

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: The Grand Budapest Hotel · napoT

Spet nov teden

11.09.2019 · Brez komentarjev

Kaj naj rečem, res je bilo naporno in vse na kupu. Ampak počasi se bo vse razpletlo. Streha je v zaključni fazi, kup pospravljanja okrog hiše bo še, ampak super se je izšlo, kljub temu, da so bili vmes tudi deževni dnevi. Tudi pri babici Pavki gre vse kot namazano, danes bo še do konca pobeljeno in potem sledi samo še veliki finale z montažo novega pohištva. Tudi blejska tekma je minila prav super, tako z vremenom kot tudi s Tamalinim 8. mestom, z najino pomočjo pri organizaciji in 2000+ fotkami, ki jih je moral urediti in objaviti Vrhovni. Res bi morala te dni bolj poprijeti na različnih koncih, pa enostavno ne gre. Včeraj popoldne po službi sva šla še na Celjski sejem, da bi se dokončno odločila za nova vhodna vrata, menjava katerih je v zraku že nekaj let. Upam, da sva dobro izbrala.

Tamalo čakata še dva tekmovalna vikenda in nastop na Superligi v oktobru. Podaljšana sezona je ne moti, saj je s treningi in tekmami pozno začela in čeprav je že september, še nima vsega poln kufer.  Pa za razliko od večine njenih vrstnikov se zelo veseli začetka faksa. Ta se konec septembra začne tudi za Tavelko, še za čisto zadnji izpit – ker pa se je treba pred tem še malce odpočit, si bo ta teden s svojim dragim privoščila dopust na Sardiniji. Me prav zanima, če se ji bo zdela tako čudovita, kot se zdi meni…

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak