in vendar se vrti

Corvara

vrtačka — Fri, 27 Jan 2012 07:50:35 +0000

Danes je pred nami še zadnji smučarski dan, jutri se vračamo domov. Lahko rečem, da sem resnično odklopila – še blogec je imel počitnice. V petek sem v službi zaključila z obračunom za leto 2011. V soboto sem v miru pakirala, si privoščila Primoža (9) in se domov grede spomnila, da sem pozabila upoštevati eno postavko pri obračunu davka od dobička. Jebelacesta! Madonca sem bila vesela, da smo odhod v Dolomite prestavili na nedeljo, ker je imela Tavelka v soboto na Dunaju državno prvenstvo v krožnih tekih…tako pa sem šla zvečer v službo popravit obračun in upam, da je zdaj vse OK. Ogromno dela s poročilom in revizijo bom imela tudi še v naslednjih tednih, ampak svoj košček slastne zimske pogače sem si pa vseeno vzela. Čeprav sem bila prepričana, da mi bo čisto zadoščalo smučanje po Corvarskih ta modrih, je za mano Sellaronda, Marmolada in celo spust po ta črni Val Gradenski Sasslong Vrhovni pravi, da je to dobro za moj ego in prav ima. Ha!

Zdaj grem pripravit zajtrk. Ta pridni smučarji se že spuščajo po strminah nad našo hišo, moji pa še kar dremuckajo…

Tombola

vrtačka — Tue, 17 Jan 2012 22:06:10 +0000

Pa so šli danes adijo še zadnji ostanki mojih kodrčkov – spet sem ravnolaska in spet svetlejša. No, blond, lisasto blond Mihaela še slišat ni hotela o kakšnem barvanju na temnejšo rjavo in spet sva pristali pri svetlih pramenih in kratki frizurci. To je to, to sem spet jaz.

Še vedno sem zasuta z delom, a ohranjam dokaj mirne živce in jasno glavo. Pa malo odklopim vmes – včeraj Primož (8), danes frizer, jutri Nona… Sem pa že kar utrujena.

Tamala se na kratko oglaša iz Cerknega. Mobitela uradno sploh ne bi smela imet s seboj, tako da sva bila z Vrhovnim čisto presenečena in zgrožena, ko je poklicala…ta smrklja! Imajo se pa super, karvajo, na tekaških smučkah si je skoraj zlomila gleženj, ves čas izgublja stvari in imela je najlepšo tombolo -karkoli že to pomeni. Vračajo se v četrtek popoldne.

Sisi, pasja mati Cuckovih pasjih sinčkov, je na ljubljanski pasji razstavi dobila naziv CAC in CACIB. Lepo, za Cucka je že od nekdaj najlepša V soboto se bosta po dolgem času spet srečala - to bo veselo!

Sarme

vrtačka — Sun, 15 Jan 2012 10:41:10 +0000

Tamala je danes zjutraj le dočakala težko pričakovani odhod na smučarski tabor v Cerkno in upam, da se bo imela vsaj dvakrat tako dobro, kot pričakuje. Cucek je lajal za njo (naj ga vzame s sabo?), verjetno je vedel, da to, da je s seboj odvlekla kufer, nahrbtnik, vrečo s smučarsko čelado in pancerji, smuči in palice, zanj ne pomeni nič dobrega…

Na štedilniku pa v dveh velikih loncih počasi brbotajo sarme. Lepo dišijo in se že veselim, ker vem, da bodo spet dobre - skrivnost pa je v našem doma skisanem zelju, ki nam je letos odlično uspelo. Ravno prav je slano in ravno prav kislo. Sedaj že kar nekaj let sami kisamo zelje, Sovica in Čuk pa sta nam zaupala tehnologijo in recept. Vrhovni v jeseni nakupi glave varaždinskega zelja, izreže kocene, glave naloži v veliko PVC vrečo, jih zalije z vodo, osoli, vrečo tesno zaveže in postavi v plastičen sod v garažo. Čez dober mesec je naravno skisano zelje gotovo

Ja, se je treba čim bolje pripraviti na prihajajoči teden, ki bo, vsaj kar se službe tiče, pasji. Zato se bom šla popoldne prezračit še na Primoža, ki sem ga ta teden zaradi kašlja in prehlada povsem zanemarila.

Sobota, štirinajsti

vrtačka — Sat, 14 Jan 2012 09:52:36 +0000

Včerajšnji petek, trinajsti je pri nas minil brez kakšnih nesrečnih dogodkov, zato se je pa današnja sobota začela kar adrenalinsko. V Vrtičku zjutraj ni delala blagajna, Vrhovni pa je s triatlonci na Veliki planini, nedosegljiv. Na srečo je bilo ob ponovnem zagonu računalnika vse OK, midve s Sašo pa pomirjeni… Dokončno pa je, kot kaže, crknila domača mikrovalovka

Tavelka ima danes prvo tekmo v dvoranski sezoni in prvič nastopa za nov klub – Mass. Punce so skupaj s trenerjem v jeseni prestopile, saj je v starem klubu zmanjkovalo denarja tako za plačilo trenerja kot tudi za štartnine. Pa so bili skromni, res. Tavelko sem hotela odpeljat na avtobusno postajo, avtomobilskih ključev pa ni bilo nikjer, NIKJER - drugi ključ pa je, jasno, z Vrhovnim na Veliki planini Na srečo je Tavelka odreagirala hitro, sedla na kolo in ravno še ujela avtobus in bo pravočasno na tekmi… Jaz pa sem pol ure vrtela film nazaj, pregledala vse žepe in predale, ponovno prehodila pot zadnjega večernega sprehoda s Cuckom, pokukala celo v smetnjak, kamor sem spotoma odvrgla steklenino in jih nazadnje srečno našla doma, na povsem neobičajnem mestu. Madonca, tudi na soboto, štirinajstega gre lahko marsikaj narobe

No, dan se je šele začel in upam, da bo sedaj vse bolj umirjeno. Tudi Tamala je šla k Tinki, tako da sva s Cuckom (sprehojenim, nahranjenim, ponovno spečim Cuckom) ostala sama. Časopis, računalnik, kavica, potem pa veselo na delo…

Lisica

vrtačka — Tue, 10 Jan 2012 06:25:40 +0000

Te dni imam bolj malo časa za branje knjig- v predalu me čaka Cavazza, nad Brookmyerjem v angleščini pa sem že čisto obupala…Saj bodo prišli spet boljši časi, sedaj je pač čas za Iks in kakšno krajše branje…kot je bil zadnjič tisti intervju s Svetlano. Z Gospo Svetlano. Ki jo berem, poslušam, občudujem in spoštujem že od mladih let. Še celo v Jurklošter sem šla enkrat pogledat tisti njen stolp… Saj ne rečem, da se lahko vedno in z vsem izrečenim popolnoma strinjam, občudujem pa njen oster intelekt in njeno proniciljivost in dejstvo, da je brez dlake na jeziku. Nikoli si nisem želela živeti kot ona, sem si pa želela, da bi znala tako sprejemat odločitve. Usodne in morda ne vedno najboljše, ampak po lastni volji. Kot mačka, ali morda lisica… Sem si pa močno želela, da bi znala pisat takšne zgodbe…

Pravljice iz mačje preje so naša hišna biblija, ki se je brala leta in leta, večer za večerom, preden sta Tavelka in Tamala utonili v spanec. Cel kup zabavnih, duhovitih, prijaznih, nagajivih zgodb, takih živalskih in takih vilinskih in takih drugačnih – s pomembnimi sporočili: spoštuj, bodi pogumen, bodi radoveden, bodi vztrajen, pa malo nagajiv in vedno dobre volje. Prepričana sem, da bosta punci tudi v resničnem življenju z lahkoto prepoznali dobro tetko vilo Mucindo, pa tudi kakšno hinavsko Jazbečko, ki pasje mladičke sredi mrzle zime postavi pred hišni prag…Pa tudi Vrhovni mi bo verjetno še kdaj, ko bom žalostna, rekel, naj se spomnim, kako si je miška skovala svoj košček mišje sreče in je verjela vanjo in je ob vseh nesrečah, ki so jo zadele, živela v prepričanju, da ima pa res neverjetno srečo…

Korak za korakom

vrtačka — Sun, 08 Jan 2012 17:11:43 +0000

Moram preverit, če je danes kdo organiziral romanje na Primoža – obiskovalcev se je namreč kar trlo. Je res, da je bil prelep, sončen, skoraj spomladanski dan in da je primoška pot idealna za marsikoga: pohodnike, tekače, za samske in za družine z majhnimi otroci, za babice in dedke, kužke vseh sort, kolesarje, za tiste, ki so včeraj praznovali in so danes nujno morali pretegniti noge, pa tudi za vse radovedneže, ki so pri jutranji maši izvedeli, da je petkov podivjani alpski fen odpulil dobršen del strehe na cerkvi in so prišli pogledat. To je bil moj peti pohod letos in tudi Cucek je šel z mano, prvič od bližnjega srečanja s terencem. Tačka je kul.

Včeraj sem potegnila skupaj lansko pohodniško statistiko z Garmina. Od marca do decembra se mi je nabralo 1.170 pohodniških km in 57 tisoč višincev, kar je res veliko. Kar nekaj prehojenih km pa tudi ni bilo formalno zabeleženih, tistih januarskih pooperativnih, pa februarskih predkemoterapijskih, pa tistih z saalbaških winterwanderwegs, pa stinivskih in bovških, da pasjih sprehodov niti ne omenjam…in precejkrat praznih urinih baterij tudi ne Sem zadovoljna, to je precej več, kot je lani pretekel Vrhovni – pa je res veliko tekel. Ha!

Včeraj je bil en tak lušten dan. Dopoldne nas je obiskala ljubljanska babica; v ljubem miru sva kofetkali, klepetali in kuhali segedin, popoldne pa jo je Tamala spet nahecala, da sta se igrali labirint (samo da ni bilo treba plakata delat…). Večer sem preživela pri dragi J., ob čaju, borovničkah, piškotkih, toplem kaminu, puncah in kužkih, pici in računalniku…in ja, njenem novoustvarjenem blogcu! Komaj čakam! Sama pa bom morala počasi začeti razmišljati o selitvi…90 % razpoložljivega prostora sem v teh treh letih že porabila… Pa toliko imam še za povedat

Utrinki

vrtačka — Wed, 04 Jan 2012 18:36:44 +0000

Naše praznično obredje v podobah in skozi objektiv Vrhovnega. Za božič je fotkal malo več, za novo leto skoraj nič Drugače pa nekatere navade ohranjamo, druge počasi opuščamo. Recimo tista sestavljenka s tisoč koščki še vedno nedotaknjena, neodprta čaka v omari. Časa še za praznike ne znamo več brezskrbno zapravljati …

Stotka+

vrtačka — Mon, 02 Jan 2012 13:16:03 +0000

Moje peto zaporedno leto hoje na Primoža se je končalo s 125 vzponi in današnjo podelitvijo priznanj. Babadujevi, res sem bila vesela, da ste prišli navijat zame

Primož 2012 - 2x.

Srečno!

vrtačka — Sun, 01 Jan 2012 16:47:58 +0000

V prvih urah novega leta se je zgodilo že toliko luštnega, da se dva-dvanajstega res veselim Silvestrovali smo Veliki planini in je bilo prav prijetno. Ja, veliko silvestrskih večerov sem preživela na Veliki planini, pred mnogimi leti sem prav na ta večer spoznala Vrhovnega Tamala bo svoje bivanje pri Tinkinih podaljšala do jutri, midva pa sva se vrnila domov, ravno dovolj zgodaj za prvi letošnji vzpon na Primoža. Tavelka je žurala v Ljubljani. Tradicionalni pohod na sarme je letos na žalost odpadel, ampak zdajle gremo voščit dragi žlahti in grem stavit, da jim je od kosila še kaj ostalo… Začetek uresničevanja vseh dobrih novoletnih sklepov pa je prestavljen na jutri

Bogatija

vrtačka — Fri, 30 Dec 2011 22:54:55 +0000

Zadnje dni leta preživljamo prijetno, čeprav nam dela in opravkov ne zmanjka. Vrhovni pridno dela v Vrtičku, moji smeli načrti glede tega, kaj vse bom v tem tednu naredila doma in v službi pa so se uresničili le v manjši meri Tamala je danes prespala pri Tinki, spali sta do desetih in izpustili jutranji plavalni trening – oh, pa kaj, le uživajta sladkosti počitnic! Tavelko sem že v sredo peljala v Bohinj, slišat je zdrava in zadovoljna, o podrobnostih pa se pri teh letih staršem pač ne poroča

Nič mi ni do tega, da bi konec leta delala inventuro, seštevala pod črto, secirala dobro in slabo. Kar je bilo, je bilo, živeti je treba danes in se veseliti za jutri. Tisto, kar res šteje in zaradi česar sem bogata kot Krez, je moja družina in so moji prijatelji in vezi, ki so se spletle med nami, me držijo trdno tukaj in zdaj. Zadnji teden tega leta je bil poln dragocenih trenutkov – jutranja kava s sodelavkami pri meni doma namesto v službi, objem prijateljice in zdravnice Vlaste, kamniške lučke, snežinke in kavarna Planinka z mojo drago J., umirjena večerja v štiri, z Vrhovnim za štedilnikom, izmenjava novoletnih voščil z doobrim tastarim…

Primož 124, predzadnjič letos. S Tamalo sva prišli na vrh ravno ob petih (daljši dan se že pozna!), skupaj še z množico drugih obiskovalcev, ki so prišli poslušat kamniško pevsko društvo Lira in njihove vsakoletne pevske jaslice. Nisva ostali dolgo, ker je Tamalo zeblo, ampak sva se počasi odpravili v dolino; z lučko sva si svetili po poti skozi gozd, po cesti pa sva šli kar v lunini svečavi. Doživetje!

Cuckova tačka pa je tudi že skoraj dobra.