in vendar se vrti

Vnosi v kategoriji 'stotka'

Zagoreni, pregoreni, izgoreni

25.09.2014 · Brez komentarjev

Se mi zdi, da sem že čisto pregorela, pa je do marca, ko bom spet približno zlezla na zeleno vejo, še presneto daleč. Je že tako, da tistemu, ki naredi, kar je treba, nalagajo vedno več. Inventura, zaključek meseca, ocena, plan, projekt, z novim letom prehod na bolj izpopolnjeno verzijo računalniškega programa z istočasno pripojitvijo podjetja, kaj se pa zamudim…pisofkejk. Tako se vsaj zdi snovalcem teh poslovnih odločitev, mene pa praktično ni več nič doma in tudi ko sem, sem povsem obupana ali pa ujeta v nekem vzporednem svetu.  Nad tem, da naj bi vsak dan delala le 6 ur, za kolikor sem tudi plačana in da vseh teh viškov ne bom mogla nikoli pokurit (če slučajno preživim tole) pa se itak lahko pritožim le na tem mestu… takšni časi so. No, za nekatere :(

Trenutno je naša družina dokaj razseljena in kot kaže, bo čez vikend doma le Mucinda :) Tavelka ostaja še en cel teden na Kubi, uživači se selijo od enega tropskega raja do drugega in zaenkrat jim gre na roko tudi vreme. Vrhovni mi je danes pobegnil na samotni otok tja nekam na Kornate, na ribičijo. To je sicer šele njegova prva jesenska momačka, druga sledi čez štirinast dni.  Grrrrrr! Tamala pa se nekaj meni s Tinko in jaz bom lahko soboto IN nedeljo brez skrbi preživela v službi. No, mogoče vmes pade kakšen Primož, v soboto se menda hodi dobrodelno… Moj pikček je ta teden trikrat začivkal, torej sem pri 103.

Mucinda je praznovala drugi rojstni dan.  Dve leti sta minili, odkar je zapuščena, shirana in hvaležena mačja mladička ostala pri nas. Darilo za rojstni dan pa je dobila že junija, ko sem Vrhovnega nahecala, da je v Lidlu (ugodno, jasno) kupil mačji praskalnik. Ko ga je sestavil in postavil v kot jedilnice, ga je celo poletje ignorirala, zdaj pa je ugotovila, da je za brušenje krempljev čisto uporaben in da je spanje na najvišji polički nadvse kul…

Mimogrede, tudi moje rojstnodnevno darilo je prišlo iz Lidla. Pisani lampijončki. Od maja sem fehtarila zanje :)

  • Share/Bookmark

Tagi: kotla · stotka

Stotka 2014

20.09.2014 · Brez komentarjev

Stotka 2014 je pod streho! Saj  mi je kar malo nerodno, da sem potrebovala skoraj dva meseca za zadnjih pet vzponov, a poletje je vendarle namenjeno drugih stvarem…jesen pa, kot te dni kaže, neskončnemu visenju v službi :( Kakorkoli, za nagrado sem si danes pri Petru kupila čaj in ključek “PeakCheck”, s pomočjo katerega bom (verjetno) beležila  svoje vzpone v prihodnje. Povsem brez pritiska do konca leta, glede na to, da je cilj že izpolnjen…

Tudi Tamala danes v Čatežu z zmago na super sprint duatlonu zaključuje tekmovalno sezono, ki je bila glede njenih rezultatov odlična, pa vendar zaradi vseh dogodkov, ki pretresajo klub zadnje pol leta, nima nobene prave motivacije več. Ker imam dovolj svojih skrbi, se mi s klubskimi zdrahami ne da ukvarjat, mi je pa zelo hudo, da je vse skupaj šlo v maloro zaradi nečednih dejanj enega človeka in posledično egoističnih dejanj peščice posameznikov. Vrhovni si zelo prizadeva, da bi pomagal vzpostaviti razmere, ki bi otrokom še naprej zagotavljale kvalitetne treninge in v katerih se ne bi bilo potrebno opredeljevati za “naše” in “njihove” in ohraniti prijateljstva, ki samo zaradi različnega načina razmišljanja ne bi smela biti ogrožena. Tudi za mularijo je težko: do spomladi so trenirali v homogeni skupini in so bili res odličen team, zdaj pa so se, nič krivi, znašli na različnih bregovih…

Tavelka pa je že teden dni na Kubi, na svoji prvi tazaresni potovalni avanturi. Dve dekleti in trije fantje imajo namen prepotovati najlepše kotičke Kube. La Havana, Vinales, Trinidad…na kratko se nam javlja s telefonskimi sporočili in je navdušena. Upam, da bodo srečno in zadovoljno vandrali še naslednja dva tedna in da se jim bodo hurikani ognili…Če prav pomislim, so tele Tavelkine počitnice že čisto predolge…

  • Share/Bookmark

Tagi: napoT · stotka

Osemdeset

2.06.2014 · Brez komentarjev

Primož 80 :) Bolj kot današnji mi je bil ljub nedeljski, z drago J.,ki je žrtvovala sladko nedeljsko spanje in se že navsezgodaj pripeljala iz Grosuplja v Kamnik, da sva med hojo na Primoža lahko malo počvekali. Že malo po deveti sva bili nazaj v dolini in nared za nove zadolžitve – draga J. se je odpeljala proti domu (ki je zaradi prenove trenutno brez celega spodnjega štuka),  jaz pa z Vrhovnim in Tamalo proti Brestanici, kjer se je imelo zgoditi DP v akvatlonu. Tamala si je pritekla in priplavala nov naslov državne prvakinje med kadetinjami, a je bilo vse skupaj težje, kot si je zamišljala.

Ta teden bo pestro tudi v šoli, Tamala pričakuje vsaj pet novih ocen. Tavelka je imela danes pisni izpit iz anatomije. Če je šlo vse po sreči, ima jutri še ustni zagovor. Držim pesti in komaj čakam, da pride spet malo domov…

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka · vrtiljak

Desetka

11.05.2014 · 3 komentarjev

Plan je bil šest, skrita želja osem, a letošnjih 24 ur hoje na Primoža sem zaključila z desetimi vzponi. Letos sem imela kar številčno podporno ekipo, kar je odločilno prispevalo k temu dosežku. Sicer nimam točne statistike glede prehojene razdalje, saj je Garminci obakrat zmanjkalo baterije že pred zaključkom četrtega vzpona, zdaj pa še tistega zabeleženega ne morem prenesti. Ocenjujem, da sem v približno 17 urah hoje prekorakala dobrih 70 km – pol od tega navkreber, torej kakšnih 4.300 višincev.

Start je bil v petek ob 17.10, prvi vzpon sem opravila v spremstvu Babadujevih, drugega sem začela ob 18.35 s Tavelko, tretjega ob 20.15 z Bratcem in Pito, ob 21.50 se nam je pridružil še Vrhovni, petega pa sva z Vrhovnim začela ob 23.35 in ob pol dveh zjutraj sva bila doma. Odlično sem se naspala in ob 7.10 znova vzela pot pod noge. Začenjalo me je boleti koleno, ampak k sreči me je soseda oskrbela z elastičnim povojem in potem s kolenom ni bilo nobenih težav več. Sedmi vzpon je bil solo ob 8.45, ob 10.35 pa sta me pri Vegradu že čakala BabaBoss in Muki za osmega. Pri tem številu bi tudi ostalo, če me ne bi BabaBoss in Tavelka spodbujali, naj nadaljujem in če ne bi – spet soseda, kakšna sreča – imela še cel kup tavelikih obližev, s katerimi sem lahko polepila moje ožuljene noge in s Tavelko ob 12.30 šla po devetega. Ob 15.00 sem s Tavelko in Vrhovnim krenila na svoj deseti pohod – ob 16.10 sem utrujena, a hudo zadovoljna pred okrepčevalnico že srkala zasluženo pivo in čakala na končni razplet dirke. Na koncu je bilo dobre volje na pretek, saj je z 21 vzponi letos zmagal Mato, moj vsakoletni favorit :) Čestitke za zmago, vztrajnost in preudarnost :)

Letos nam je vreme šlo bolj na roke kot lani – lepo, sončno, že kar prevroče je bilo. Noč je bila jasna in po cesti se je dalo čisto dobro hoditi tudi brez lučke. Vseh tekmovalce in pohodnikov je bilo menda 135, razpoloženje pa je na tej dirki itak nekaj posebnega, saj vsak hodi po svojih zmožnostih in močeh, stalno srečevanje, medsebojno bodrenje in spodbujanje pa ustvarijo prav posebno vzdušje. Tudi letos nas je po vsakem vzponu na vrhu čakal topel čaj in kakšen prigrizek – po četrtem vzponu sem bila lepo pocrkljana s slastno, ravno pečeno palačinko :)   V takšnih razmerah in z moralno in tempo podporo družine se je bilo vredno malo pomatrat in pod streho pospraviti najboljši dosežek do sedaj. Za piko na i in v čast vsem pohodnikom in tekmovalcem pa je bila danes v Nedelu objavljena še Kališnikova sočna reportaža samega dogodka ;)

Jasno, da ni manjkalo vzporednih dogodkov, ki so sem in tja zviševali moj srčni utrip. Za začetek sem doma pozabila pohodne palice, k sreči sem to ugotovila še med vožnjo proti Stahovici, obrnila ter jih šla iskat. Med prvim vzponom je Vrhovni, ki je kolesaril, s predrtim tabularjem ostal na Črnivcu in kot zakleto ni bilo nikogar, ki bi ga lahko šel pobrat – na koncu pa sta bila zaradi trapastega nesporazuma na terenu dva reševalca – oprosti Jak :) Ko sva se s Tavelko vračali z devetega vzpona, pa naju je Vrhovni obvestil o velikem požaru na območju KIK-a – torej  v neposredni bližini smodnišnice & naše hiše & moje službe & še Tamala je bila sama doma. K sreči so se gasilci spet izkazali in preprečili kaj hujšega…

Aja, Primož 67 :D

Aja, posledice. Nič posebno hudega. Zvečer me je mučila oteklina gležnja, ki se je po ledu, masaži in naklofenu čez noč povsem umirila. Muskelfibra nimam skoraj nič, nekaj težav pa utegnem imeti zaradi žuljev z obutvijo – ampak mislim, da mi ravno v kroksih ne bo treba v službo hodit :)

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka · vrtiljak

Jedilnik 4. teden in drugo

26.01.2014 · Brez komentarjev

Ta teden zvezde niso bile najbolj naklonjene našemu kuharskemu snovanju :) Že v ponedeljek se je zgodil tisti nesporazum z nadevom v zavitku, potem se je pa kar nadaljevalo – neokusna solata, na kateri ni bilo kisa, zato pa dvakratna količina soli, jabolčni zavitek, ki sem ga pozabila sladkat in pocimetat (pa se je potem izkazalo, da so jabolka že v osnovi čisto dovolj sladka), mleta pečenka, ki sem jo pri pripravi preveč osolila in je moral Vrhovni v trgovino po še malo mesa, da sem koncentracijo soli malo razredčila, potem pa so se podrla ostala razmerja… Recept za kvašene kruhke, s katerimi sem hotela pocrkljati moje najljubše za zajtrk, je bil definitivno zgrešen in tisto, kar je prišlo iz pečice, je teknilo edino naši zeleni kanti za bio odpadke. Šithepnz :)

Ponedeljek: juha z lečo in zelenjavo, zelenjavni zavitek, puranov zrezek, čisto zadnja skleda doma pridelanega radiča

Torek: brokolijeva juha s kruhovimi kockami, opraženimi na maslu, pečeni lignji, zelenjavni zavitek in za Tamalo riž, kristalka

Sreda: mleta pečenka, zeljnata solata s krompirjem, presna tortica

Četrtek: še kar mleta pečenka, kislo zelje, pire krompir

Petek: še zadnji koščki mlete pečenke, krompirjeva solata z regratom, snickers tortica

Sobota: krvavice, kislo zelje, ajdovi žganci z ocvirki

Nedelja: gobova juha in do vrha poln vok piščanca z zelenjavo, arašidi in ingverjem, riž

Zato pa so bile zvezde bolj naklonjene drugim stvarem, na primer novim začetkom: jaz sem se končno spet spravila na TNZ v Šinšin, Tamala je dobila novo kolo, pet petk in kategorizacijo pri OKS za duatlon, Tavelka je prav dobro opravila z biofiziko, prvim od štirih tavelikih izpitov prvega letnika, Vrhovni je nabavil trenažer in kar doma uživa v vožnji po južni Italiji ;) . Cucek nestrpno čaka, da bo Sisi povedala, če bo sredi marca postal očka malim kavalirčkom, porednica Mucinda pa je (spet) razbila svojo ljubko keramično skodelico za hrano in zdaj (dovolj je heca) ima navadno kovinsko.

Na Primožu se nameravam danes vpisati enaindvajsetič. Šibam, da me ne ujame noč.

  • Share/Bookmark

Tagi: kuhna · stotka · vrtiljak

Čas teče

15.01.2014 · 2 komentarjev

Primož 13, samo dva dni sem manjkala :) Pomladne temperature še kar vztrajajo, teloh je v polnem razcvetu. Nekaj najbolj zagrizenih pohodnikov iz lanskega leta ima očitno dopust, zato pa se pojavljajo vedno novi. Danes sem klepetala z D., ki se je letospačistzares lotil hoje v hrib – bravo! Z D. sva bila par kar nekaj let še v času gimnazije in na začetku faksa, potem pa so se najine poti razšle. Hecno, kako sva si, dva Moščana, oba ustvarila družini v kamniškem koncu in trideset let kasneje hodiva na isti hrib!

Ko smo že ravno pri spominih…ajga, Zlobček, vse najboolše! Bi bil že čas za kakšen kofe…

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka

Tračarije

8.01.2014 · Brez komentarjev

Vrhovni in Tamala sta šla danes kolesarit, pa nista bila edina; ko sem se peljala proti Stahovici, sem srečala še nekaj zagretih kolesarjev. Termometer v avtu je popoldne kazal 11°C in vreme je še naprej čisto pomladno. Trava je zelena, ptički pojejo in za pot v hrib zadostujejo poletne pohodne hlače, kraftova majčka in brezrokavnik. Primož vpisan sedmič letos. Zanimivo, da sem bila pa prvič pri znamenju, ki se skriva na gričku nad cerkvijo Sv.Petra, saj sem zanj izvedela šele pred kratkim.

Ok, glede novic, govoric in tega sem pa res malo za luno. Pri nas za tračarije skrbi Vrhovni, jaz sem očitno premalo firbčna in se preveč brigam zase in za svoje in premalo za druge…Tako tudi nisem vedela, da Peter, ki ima na skrbi primoško okrepčevalnico, ni več poročen. Debelo sem gledala njegove statuse na facebooku, ko je takoj po novem letu javkal, da “čas celi rane”, ta teden pa je zmagala “iščem si primerno ženo” :) Hoho, glede na komentarje, ki so tej objavi sledili, bo družabno življenje na Primožu v letu 2014 prav zanimivo. Če k temu dodam še nekaj nejasnih namigov glede dogajanja okrog šanka, ki jih je ujel Vrhovni zadnjič, ko sem jaz na podelitvi čakala na svojo kolajno, zna biti prav napeto, skoraj v stilu mehiških nadaljevank :) V naslednji epizodi: se bosta Nina in Tzspan vendarle pobotala?

Evo, in ljudje še kar sprašujejo, če mi ni dolgčas leta in leta hodit na isti hrib :D

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka

Novoletne zaobljube

5.01.2014 · Brez komentarjev

Ugotavljam, da bom morala nekaj storiti glede novoletnih zaobljub – letos so nekam meglene in nedorečene… Medtem ko so si izkušeni ostali za cilj postavili konkretne številke izgubljenih kilogramov in pretečenih kilometrov in že začeli z akcijo, jaz še razmišljam, da bi pa zdaj res morala kaj ukrenit…

V petek, ko sta naju Pero in Tinca povabila na ponovoletno druženje (in uničevanje silvesterskih presežkov hrane in pijače), sem zaključila, da je pravzaprav dobro, da se nisem že kar takoj po novem letu lotila črtanja večerij in alkoholnega posta, ker bi se zdaj že prekršila :) Prav tako bi težko izpustila včerajšnje druženje z muflonovo salamco in Renčelom 2003 pri Žakljevih…volja je pač prešibka, da bi se uprla takšnim kulinaričnim presežkom :) Če  nisi rojen asket, to pač težko postaneš, zlasti v kombinaciji z Vrhovnim, ki se mu pivo in dvojne večerje nikjer ne poznajo…

Bom pa tudi letos šla vsaj 100 x na Primoža, to z lahkoto obljubim. Včeraj smo imeli podelitev priznanj za leto 2013 in Vrhovni se je odpovedal popoldanski dremki in v blatu in dežju šel z mano. Ker mi to nekaj pomeni.

Foto: A.Jeglič

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka

2014

2.01.2014 · Brez komentarjev

Če se po jutru dan pozna in leto po prvem dnevu, bo 2014 eno super leto. Od 2013 smo se poslovili v dežju in megli, prebudili pa smo se v jasno, sončno, kristalno čisto, zasneženo planinsko jutro. Pa še kakšen pridevnik bi lahko dodala od navdušenja; res je bilo lepo.

Bilo pa je tudi eno najbolj sproščenih, prijetnih in lepih silvestrovanj sploh. Dobro smo poteptali sneg pred Capijevo in Čukovo hiško na Veliki planini, saj smo nekaj ur neumorno plesali; DJ Čuk je tudi letošnje leto uporabil svojo zažigalno kombinacijo: zimzelenčke, dalmatinske in tisto odbito jodl-pop varianto, ki jo menda lahko kupiš na avstrijskih bencinskih črpalkah… :) Hud žur. Super družba.

Po dolgih letih sva silvestrovala brez otrok in to je bil spet čisto poseben občutek. Prešeren :) Pa mogoče je malo manj slabe vesti ob jutranjem pospravljanju in preštevanju praznih steklenic…Hja, nič natančnega ne izdam, je bila pa glede števila prisotna določena simbolika :D

Resnici na ljubo najina Tavelka ni bila prav daleč – s svojo družbo je bila le v par minut oddaljeni hiški. Kar naprej smo se videvali in srečevali, z Armanjo sta po srečnem “naključju” kar dvakrat uleteli ravno k naši polno obloženi mizi…

Tamala pa je bila prvič lahko sama in je novo leto pričakala doma pri Tinki. Z Vrhovnim bova tudi pri Tamali pri izzivih odraščanja igrala na karto zaupanja – pri Tavelki se je obneslo. A kljub temu Tamali nisem pozabila omeniti, da če bo kakšno odstopanje od dogovorjenih pravil obnašanja, zna posledice občutit vse tja do prvega maja…

Tudi s Primožem sem za 2013 zaključila. S 105 vzponi moram biti super zadovoljna z ozirom na moj pohodniški tempo: 1. oktobra sem bila šele pri 50… Danes pa sem spet začela z 1 :(

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka · vrtiljak

11.12.13

11.12.2013 · Brez komentarjev

Na mizi je komaj dovolj prostora za tipkovnico, miško in mojo roko, kajti pod namizno lučko v vsej svoji veličini leži zleknjena Mucinda. Luškano je, ko jo vsake toliko pobožam po toplem kožuščku in ona prav vsakič, ko se je dotaknem, nežno zamrnjavka. Oh, krasna odganjalka stresa bi bila, če bi se le hotela malo več crkljat :) Tako pa stres v teh prijetnih sončnih popoldnevih s Cuckom odganjava zlasti na Primožu (96). Za povrh pa me, oziroma nas narava v zadnjih dveh tednih resnično razvaja s čudovitimi razgledi, kičastimi sončnimi zahodi in igro oblakov…

Razen tega prebolevam že tretji prehlad to jesen in kolnem, ker ob vsem pojedenem ingverju, medu, limonah, smutijih, domači solati, česnu, domačem kislem zelju nimam pojma, kaj naj naredim, da bom bolj odporna. Verjetno bi se morala manj razburjat. To bo. Tako kot Vrhovni, ki ne tuhta o problemih, ampak se raje osredotoči na prijetnejše stvari, kot je recimo dopoldanski skok na Pokljuko in dobra urica na snegu na tekaških smučkah ali pa za konec tedna načrtovana momačka s triatlonci… Tavelka se trenutno najbolj ubada s skrbmi okrog silvestrovanja; mularija še kar ne ve, kje bo žurala in to je grooozno, res… Tamala pa je imela prejšnji teden stresne teste in  geografija se ji ni ravno posrečila; k sreči pa se je le začela malo bolj učit in ta teden letijo same petke na kup…

Naslednji teden se bo treba lotiti peke piškotov, izdelave čestitk, pa napeljati lučke na vrt, nabrati mah za jaslice, povprašati gozdarje, kam po letošnjega vrhača…upam, da bo z vsemi temi opravki prišlo tudi nekaj predbožičnega vzdušja. Zdaj ga namreč še ni.


  • Share/Bookmark

Tagi: predilnica · stotka · vrtiljak