in vendar se vrti

Vnosi v kategoriji 'stotka'

Spet na začetku

22.01.2018 · Brez komentarjev

Prvič letos sem se vpisala na Primožu. No, ni ravno kakšen dosežek, ki bi mu bilo za čestitat, korak naprej pa vendarle. Tako kot sobotno smučanje na Kaninu in italijanski Selli Nevei. Tako kot petkov tek na smučeh v Ratečah. Pa sredina telovadba in torkovo plavanje. Ponedeljkov trenažer.  Premika se, zdaj, ko imam dovoljenje fiziatrinje, ko sem (s tabletami sicer) disciplinirala koleno in ko sem prišla malce k sebi od prehlada, ki se me je držal od novega leta dalje. Samo da še v službi taglavno porihtam, pa bo.

Tamala je začela s pripravami na vozniški izpit; prva pomoč in zdravniški pregled sta pod streho, teorija CPP tudi, zdaj pa so na vrsti bolj resne preizkušnje. Se pa sprašujem, kdaj bo našla dovolj časa za izvedbo vsega tega, saj poleg šole tudi kar pridno trenira, odšteva dneve do osemnajstke in se veseli prvih letošnjih priprav v južni Španiji. Tavelka se je ravno včeraj od tam vrnila v deževni Dusseldorf;  k sreči je k Ani v Barcelono odpotovala že v sredo zvečer in tako srečno zamudila pustošenje Friderike.

Midva pa sva se v soboto res naužila sonca, lepih razgledov in odlične smuke. Pa še živo muziko pri Bum Baru je bovški župan zrihtal. Kaj češ boljšega :)

  • Share/Bookmark

Tagi: The Grand Budapest Hotel · stotka · vrtiljak

24 ur Primoža 2017

23.05.2017 · Brez komentarjev

Za mano je 24 ur hoje na Primoža 2017 in doseženi rezultat je 8 prijetnih vzponov in 50 prehojenih kilometrov. Čeprav so bile pohodnice tudi letos neverjetne (Alenka 20 vzponov), so bili moji cilji precej bolj skromni: dobra volja, klepet, prijetno druženje in zaključek celega projekta brez žuljev, otečenih kolen in drugih nevšečnosti… Izpolnila sem jih v celoti in vsakič v družbi drugega spremljevalca: Vrhovnega, Tavelke, Branke in Mojce. Tudi letos je bila vremenska napoved bolj slaba, ampak petkovo popoldne in večer sta bila praktično idealna, v soboto pa je dež počakal ravno toliko časa, da sem po sedmem vzponu sedla v avto in se odpeljala domov. Tiste, ki so v tem času hodili, je hudo pralo, jaz pa sem si privoščila kosilo in celo masažo pri Krešotu. Ko je naliv ponehal, sem počasi še zadnjič krenila proti vrhu. Najbolje pri  vsem skupaj pa je, da je stotka končno videti malo bližje (40).

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka

Zabavna umetnost parkiranja

19.05.2017 · Brez komentarjev

Prejšnji torek sem morala kar dvakrat v Ljubljano. Za Babadujeve je to na primer čisto vsakdanja stvar, meni pa je kar naporno, zlasti, če se moram spopasti s problemom parkiranja tam okrog Kliničnega centra…Ker sem se zjutraj cijazila precej dalj časa, kot sem računala, sem opustila običajno rutino parkiranja pri mami v Mostah za 0,40 EUR na uro in potem z busom do Kliničnega, ampak sem se pogumno zapeljala v neposredno bližino cilja, saj sem vedela, da je pri urgenci kar nekaj novih parkirišč. Eno je bilo že zasedeno, pred drugim pa je dečko v odsevnem jopiču živahno mahal z rokami in vabil k parkiranju. Zapeljala sem na parkirišče, ki je izgledalo že do konca polno.  Dečko me je usmeril po prehodu mimo parkiranih avtomobilov v nekakšen kot ob stanovanjski hiši. Malce me je sicer zaskrbelo, kako bom iz te mišnice prišel ven, a je bil prijazno prepričljiv, nič skrbet gospa, bom že jaz pomagal…

Ko sem se čez dobro uro vrnila, sem na lastne oči lahko videla, kaj pomeni 150% izkoriščenost kapacitet. Avtomobili so bili parkirani tudi vzdolžno ob že parkiranih vozilih levo in desno, moj pa je bil videti brezupno ujet v svojem kotu. Ojoj…

Ampak dečko je bil mojster svojega posla; okrog vratu je imel obešen trak s ključi avtomobilov in po parkirišču jih je po potrebi premikal kot največji mojster  tertrisa in v nekaj minutah sem imela prosto pot. Dečko se je ponudil, da mi zapelje avto ven, ampak sem odklonila in ga srečno  v rikverc skozi ožino parkiranih avtomobilov prikrmarila čez izhodno rampo na cesto… No, dečko ni zafrknil niti ob slovesu – gospa, svaka vam čast, pa pravijo, da ženske ne znajo vozit… Za takšno storitev je 3 EUR, kolikor sem plačala, pravzaprav zastonj… samo muditi se ti ne sme nazaj v službo…

Zgodaj popoldne pa sem morala peljat še Tamalo k zobozdravniku. Glede parkiranja tam sicer ni nobenega stresa, je bilo pa bolj divje ob odhodu od doma, saj je v Kamniku (že tretjič letos) padala toča.

Tamala je pred kratkim dobila svojo prvo plombo, k njej je spadala tudi prva anestezija in doživetje se ji je zdelo prav zabavno. Da sem lahko plačala drugo, pa sem morala ta čas, ko je bila ona na zobozdravniškem stolu, odkorakati do prvega bankomata po gotovino. Naš zobozdravnik je pač tako fensi, da ne sprejema kartic…

Kakorkoli, danes od 17h pa do sobote do 17h hodimo na Primoža. Priprave so bile letos bolj švoh (31), ampak tokrat merim samo na minimalca (6 vzponov) in računam na cel kup zabave in dobre volje. Pa jutri na čim manj neviht…

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka · vrtiljak

Septembrski utrinki

26.09.2016 · Brez komentarjev

Primož 65. Včerajšnji je bil duatlonski, saj sem se do Calcita in nazaj pripeljala s kolesom, sobotni dobrodelni, petkov klepetalni in četrtkov antistresni :) Tile jesenski dnevi so resnično tako lepi, da jih je potrebno čim bolje izkoristit. Odlično sem načrtovala tudi dopust za podaljšani konec tedna, ampak kaj, ko sem ga potem morala skenslat, ker je šel Vrhovni operirat koleno. Zdaj okreva, telovadi in danes začenja s fizioterapijo in dokler ne bo dovolj dober, da bo lahko zlezel v neopren in poskusil ustreliti kakšno ribo, bo tudi Budapest doma :( No, vsaj kar se mene v Budapestu tiče, saj bom morala počakat, da se zvrstijo vse momačke in ribičije…

Zato pa toliko bolj uživa Tavelka, ki z Mucom odkriva prelepe kotičke srednje Dalmacije in bo pred začetkom novega študijskega leta še na hitro napolnila baterije. Močno se zabavam, ko berem njena sporočila…»super kuharca sm. Muc mi daje kostkote namesto mišelinovih zvezdic. Včeri je blo zelo dobr, sem dobila samo enega kostkota. Danes malo manj dobro, sem dobila dva«

Tamala je pretekli teden v Zagrebu nastopila na svoji zadnji letošnji tekmi evropskega pokala in jo končala kot edina slovenska mladinka s točkami  – na osmem mestu. Po četrtem mestu na Bledu je bil to njen drugi najboljši rezultat in skupno je v Evropskem pokalu za prvo leto v tej konkurenci dosegla res veliko – trenutno je uvrščena na odlično 15. mesto. Na zadnjo tekmo v Turčijo ne bo šla, tako se je odločila, sezona je bila čisto dovolj dolga in triatlonske počitnice se priležejo. Ostal pa bo ostal grenak priokus, da zaradi odločitve Triatlonske zveze kljub izpolnjeni normi ni mogla odpotovati na svetovno prvenstvo v Mehiko… Kakorkoli, zdaj smo se že vsi pretolkli skozi negativna čustva, povezana s to odločitvijo. Najtežje menda jaz, saj sem kot mama čutila, da je bila moja hči  oškodovana za nekaj, kar si je sama pritekmovala in šele ko sem to razočaranje zlila na papir (v obliki “pasjega pisma”, ki ga potem nisem nikomur poslala),  je odleglo še meni. Je že tako, da v življenju pač ne gre vedno vse po planu, pritoževanje in tarnanje pa pri tem kaj dosti ne pomagata…

Je pa vedno lepo srečati ljudi, s katerimi si včasih preživel lepe trenutke, zdaj pa niso več del tvojega življenja oziroma jih videvaš bolj redko. V to kategorijo spada kavica in klepet s Suzi, bivšo partnerico mojega Bratca. Na steni njenega stanovanja je dolga leta visela vrtčevska slika naše Tavelke – zdaj pa se seli in me je vprašala, če jo hočem nazaj.

Vesela sem bila te pozornosti in priložnosti, da sva se videli in poklepetali. Pa tudi na Rokovem pikniku za 40 smo bili precej zaposleni z obujanjem spominov – večinoma delimo tiste bovške. Lepo je videti, v kakšne fejst in uspešne ljudi so odrasli tisti mulčki, ki so kot nadebudni najstniki prišli v poletno šolo jadralnega letenja…in kako luštne in prijazne mame so postale njihove punce, ki so jih v kasnejših poletjih pripeljali s seboj… Pa tudi Stari, legenda letenja in pripovedovalec afriških zgodb, ki sva ga eno poletje gostila v najini prikolici in tega pač ne bova nikdar pozabila, uspešno skriva svoja leta…

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka · vrtiljak

Podprimoška strešna koza

13.09.2016 · Brez komentarjev

Ni kaj, vreme je super, idealno za Primoža (57). Pozna pa se, da me celo poletje ni bilo naokrog. Med pohodniki je spet nekaj novih obrazov, pot je malce drugačna, dodobra razrita od močnih poletnih nalivov, Pero, ki ob vikendih skrbi za okrepčevalnico, se je med tednom prelevil v strastnega pohodnika in na kmetiji ob poti so, kot kaže, vzgojili novo pasmo koz – podprimoško strešno kozo.

Včeraj:

in danes:

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka

Statistika 2015

5.01.2016 · Brez komentarjev

The Grand Budapest Hotel je v letu 2015 zabeležil 68 nočitev. Od septembra dalje smo si privoščili še Poreč (1), Istro (4), Zahodne Julijce in Kras (3) ter Turracherhöhe (3). Če bi lahko, bi seveda še kakšen dan več, pa ne gre: konec leta mi ostaja kar 22 dni neizkoriščenega dopusta!

Peak Check je zabeležil 53 vzponov na Primoža, v resnici sta bila še dva več, 55 pa je za letošnje razmere prav lepa cifra. Ker lahko k temu dodam še nekaj drugih prijetnih turic, sem s hribolazenjem za silo zadovoljna. Tudi za 2016 na tem področju nimam nobenih velikih ambicij – šla bom, ko mi bo pasalo in ko bom imela čas. Štafeto sem zdaj predala sodelavki Mojci, ko sem ji za Miklavževo darilo kupila čip… :)

Ne morem pa biti zadovoljna s številom pridobljenih kilogramov (jao) in bo potrebno trend (še-ne-vem-kako, ampak nujno) obrniti v drugo smer. Tudi Mucinda, s katero deliva prepričanje, da je okroglo lepo, je imela decembra že prav atletsko postavo. V času našega smučanja jo je oskrboval in hranil Muc in to tako dobro, da smo, ko smo se vrnili, dobili podvojeno :) Pa sva obe pred težko nalogo…

Včeraj mi je pod roke prišla zlata Brigitka iz leta 2006, (predblogovski) dnevniček z mojimi komentarji in zapiski. Kdo bi si mislil, da bo že deset let od takrat, ko smo kupili kavč, ko sem prižgala svojo zadnjo cigareto, ko sva z Vrhovnim šla na sejem v Rimini in na izlet v San Marino, pa ko so se zapleti pri sicer rutinski operaciji v Petra Držaja razrešili na mojo srečo. Deset let bo od takrat, ko smo bili prvič na Hvaru in na svojih prvih počitnicah v Stinivi. Pa ko je Tavelka nastopila na svojih prvih atletskih tekmah in je šla Tamala v prvi razred…Še veliko zanimivih zapiskov sem našla in obudila veliko spominov, splošen vtis pa je, da sem se tudi takrat v službi preveč izčrpavala in da smo si za druženje z žlahto in prijatelji vzeli veliko več časa kot sedaj. Recimo, prav vsako nedeljo zvečer smo s Sovico in Čukom  igrali tarok. Skoraj bi šla stavit, da bi v kakšnem predalu našla tudi zapiske z rezultati, če bi le malo bolj pobrskala – pa nima smisla. Kakorkoli se je sreča nagibala enkrat na eno in drugič na drugo stran, na koncu se je vedno najbolje izteklo Sovici…

  • Share/Bookmark

Tagi: The Grand Budapest Hotel · stotka

Deveta sezona, prvi del

11.01.2015 · Brez komentarjev

Pa je za mano še osmo leto beleženja pohodov na Primoža in statistika je takale: 2007 = 117; 2008 = 103; 2009 =111; 2010 =101; 2011 =125; 2012=130, 2013 =105; 2014=125 :DVčeraj smo imeli v prijetno toplem vremenu podelitev priznanj. Na dolgo in široko se je o podelitvi razpisal Svetloba, če koga zanima, si lahko reportažo prebere na Kamnik Info

Kakšna  škoda, da Cucek ni dočakal tega dne, kajti letos so imeli (prvič!) tudi kategorijo kosmatih štirinožnih pohodnikov – z naskokom (250 vzponov) je zmagal Sašov Dido :) Posebno nagrado pa je dobil tudi Dum, štirinajstletni zlati prinašalec s spodnje primoške kmetije kot pes z največ vzponi brez spremstva lastnika :D  Tole pa je zadnji dokumentiran Cuckov vzpon 30. januarja lani.  Pred žledom. Pred usodno diagnozo. Ahja, pogrešam ga.

  • Share/Bookmark

Tagi: kotla · stotka · vrtiljak

Pavza

7.01.2015 · Brez komentarjev

Za svete tri kralje četrtič na Primožu, dereze še vedno pridejo prav, za posladek pa tole:

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka · vrtiljak

Spet doma

3.11.2014 · Brez komentarjev

Tako, spet smo vsi skupaj doma in življenje teče dalje – služba, šola, faks, okrevanje… Midva z Vrhovnim sva se v torek vrnila iz Strunjana, Tamala se je vrnila s triatlonskih priprav v Mariboru in Tavelka se je, potem ko je v sredo odpisala kolokvij iz kemije (100%!) vrnila iz Zagorja, da smo lahko družinsko prižigali svečke na grobovih in tudi tiste na torti :)

Moje strunjanske počitnice so bile kratke, a sladke. Če ne bi vse dni pihala burja, bi še bolj uživala, a sva se vseeno potepala po okolici in raziskovala ta del slovenske obale, ki ga do sedaj nisva poznala – soline, klife, Mesečev zaliv… Meni bi bilo zadosti že to, da bi cele dneve posedala v kakšnem zavetnem kotičku in strmela v daljavo, na morsko obzorje, saj sem bila čisto fuč od napornih, podaljšanih delavnikov in vsega stresa zadnjega meseca. Vrhovni je garal;  ko ni imel terapij, je po strunjanskih potkah treniral svoj štiritaktni korak, hodil v fitnes, plaval…in kadil. Saj mu tega vnovičnega kajenja skoraj ne morem zameriti,  meritve pred odhodom domov so še vedno kazale za 2 cm predolgo nogo in zdaj je že precej jasno, da je stegnenica na kolk pritrjena pod drugačnim, napačnim kotom…

Kot je dejala draga J., je pravzaprav krivično, da takole mimogrede “povečajo” Vrhovnega, ki je že itak dovolj velik,  ko bi nam tamalim kakšen centi bolj prav prišel…No, dragi J. prav gotovo nič ne manjka, saj je, kot sama pravi, z nasmehom pretekla svoj prvi maraton. Moje spoštovanje, dragica :) In vse najboljše!

Primož 111, zadnja dva z Vrhovnim. Prijateljice bergle so se za fotko vljudno umaknile s poti ;)

  • Share/Bookmark

Tagi: stotka · vrtiljak

Zagoreni, pregoreni, izgoreni

25.09.2014 · Brez komentarjev

Se mi zdi, da sem že čisto pregorela, pa je do marca, ko bom spet približno zlezla na zeleno vejo, še presneto daleč. Je že tako, da tistemu, ki naredi, kar je treba, nalagajo vedno več. Inventura, zaključek meseca, ocena, plan, projekt, z novim letom prehod na bolj izpopolnjeno verzijo računalniškega programa z istočasno pripojitvijo podjetja, kaj se pa zamudim…pisofkejk. Tako se vsaj zdi snovalcem teh poslovnih odločitev, mene pa praktično ni več nič doma in tudi ko sem, sem povsem obupana ali pa ujeta v nekem vzporednem svetu.  Nad tem, da naj bi vsak dan delala le 6 ur, za kolikor sem tudi plačana in da vseh teh viškov ne bom mogla nikoli pokurit (če slučajno preživim tole) pa se itak lahko pritožim le na tem mestu… takšni časi so. No, za nekatere :(

Trenutno je naša družina dokaj razseljena in kot kaže, bo čez vikend doma le Mucinda :) Tavelka ostaja še en cel teden na Kubi, uživači se selijo od enega tropskega raja do drugega in zaenkrat jim gre na roko tudi vreme. Vrhovni mi je danes pobegnil na samotni otok tja nekam na Kornate, na ribičijo. To je sicer šele njegova prva jesenska momačka, druga sledi čez štirinast dni.  Grrrrrr! Tamala pa se nekaj meni s Tinko in jaz bom lahko soboto IN nedeljo brez skrbi preživela v službi. No, mogoče vmes pade kakšen Primož, v soboto se menda hodi dobrodelno… Moj pikček je ta teden trikrat začivkal, torej sem pri 103.

Mucinda je praznovala drugi rojstni dan.  Dve leti sta minili, odkar je zapuščena, shirana in hvaležena mačja mladička ostala pri nas. Darilo za rojstni dan pa je dobila že junija, ko sem Vrhovnega nahecala, da je v Lidlu (ugodno, jasno) kupil mačji praskalnik. Ko ga je sestavil in postavil v kot jedilnice, ga je celo poletje ignorirala, zdaj pa je ugotovila, da je za brušenje krempljev čisto uporaben in da je spanje na najvišji polički nadvse kul…

Mimogrede, tudi moje rojstnodnevno darilo je prišlo iz Lidla. Pisani lampijončki. Od maja sem fehtarila zanje :)

  • Share/Bookmark

Tagi: kotla · stotka