in vendar se vrti

Hej hoj

19.07.2021 · Brez komentarjev

Težko razložim, zakaj se toliko časa nisem oglasila. Morda je razlog v splošnem stanju duha, ki je, kakršno je. Tukaj so določena leta, tukaj je eno novo koleno in drugo, ki v bolečinah komaj čaka na menjavo in tukaj je še vedno Covid in s tem povezana sranja, ki nam močno krojijo vsakdanje življenje. Nazadnje sem se oglasila lani avgusta, z rehabilitacije v Dolenjskih toplicah.  Tja sem prišla z berglami, domov sem odšla že brez njih, a z zavedanjem, da se je kar naenkrat poslabšalo stanje drugega kolena. Pregled pri ortopedu je to potrdil in potrpežljivo sem čakala v vrsti rednih napotnic, dokler v zadnjih tednih težave in bolečine niso postale res hude. Komaj čakam, da me v roku nekaj mesecev pokličejo, a me je hkrati strah vsega, kar me čaka… Če sem marca še zmogla nekaj kilometrski sprehod po mekinjski gmajni, kar me je sprostilo in polnilo z energijo, se danes težko privlečem tistih nekaj deset metrov do pisarne in nazaj domov. Kolo je  pravzaprav še edina opcija za konkretnejši premik. Skratka, živim v začaranem krogu bolečin in občutka nemoči, ker zmorem čedalje manj. Vidim tisoč stvari, ki bi jih bilo treba postoriti doma in na vrtu, pa ne gre. Iskreno, prave dobre volje mi v teh mesecih res primanjkuje.

Po drugi strani pa je veliko tega, kar me še vedno drži pokonci in v upanju,  da bom v doglednem času spet lahko hodila in živela brez bolečin. Za malo veselja in dinamike pa poskrbi tudi nova članica družine, Mrvica ali kratko MrMr. Tamala jo je našla na Bolhi in jo šla iskat tja nekam v okolico Grosuplja še zadnji dan, preden so nas oktobra zaprli v občine. Razveseljevala nas je med karanteno in nas spravljala v skrbi, saj je kar po tekočem traku padala v situacije, ki so odštevale njena razpoložljiva življenja. Začelo se je s padcem s podesta, čudežno je preživela zastrupitev z nečim, kar je pojedla nekje zunaj, imela je hude reakcije na celjenje in/ali sredstvo proti bolham, ki ga je veterinar nanesel na nepravo mesto in na zdravila, ki jih je dobila pri sterilizaciji, doživela je bližnje srečanje s sosedovim nemškim ovčarjem in se v šoku komaj rešila na bezeg… Sedaj, ko si je ogledala bližnjo in daljno okolico – zadnje je povzročilo to, da smo ji kupili ovratnico s čipom za sledenje – se pretežno zadržuje v domači živi meji in preži na ptiče. Dvakrat je bila že uspešna, ampak se je vseeno dobro izšlo za ptiča, saj ju je takoj ponosno prinesla pokazat, tako da sta bila oba še v relativno dobrem stanju in sta po krajšem okrevanju v ptičji hišici odletela…

How it started:

How it’s going:

  • Share/Bookmark

Kategorije: predilnica · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !