in vendar se vrti

Dežember

13.11.2019 · 2 komentarjev

Mesec dni po operaciji je babica Pavka že v odlični formi in vse se odvija brez težav. V ZD Moste ima odličnega in nadprijaznega  fizioterapevta Zlatka, ki ji je včeraj že dovolil nekaj korakov brez bergel :) Kaj naj rečem, da je bil tale mesec res naporen, služba, upravljanje dveh gospodinjstev, pogoste vožnje Kamnik-Ljubljana-Kamnik, ampak z asistenco Tavelke in Tamale in razumevajočim Vrhovnim se je vse skupaj kar dobro izšlo. Od vsega stresa me je pred prazniki usekalo v križu in malce je že kazalo na išijas, ampak sem zvozila, samo v stopalu še živijo mravljinci. Bom morala še ugotoviti zakaj…

Odkljukali smo tudi Vrhovnega rojstni dan, letos nekako per partes, večkrat in v manjših zasedbah povabljencev, ker je imel Vrhovni delovne praznike. Glede na okoliščine smo poenostavili tudi jedilnik. Vrhovni je spekel krompir, tri tedne suho starano pljučno pa rezal na debele stejke in jih, v nulo roza zapečene kot tagliato polagal na posteljico iz motovilca, rukole in mlade špinačke. Po sladico smo segli v Vrtičkovo vitrino in to je bilo to. Kakšnega presenečenja z rojstnodnevnimi darili letos ni bilo, saj se je na koncu zgodilo, da je moral Vrhovni sam hoditi po trgovinah in si kupovati darila po naših navodilih. Hja, hudo je, če kronično primanjkuje časa… :) Vsaj jaz na kakšen dan oddiha z Budapestom nisem uspela niti pomisliti, me je pa enkrat nadomestila Tamala. Prejšnji vikend pa je šel Budapest na lepše, Tavelka je bila skupaj s svojim dragim povabljena na poroko v Posavje.

Tudi letošnji martinov pohod do Budnarce in martinovo pojedino smo že preživeli. Jaz sem bila od vse (tudi tokrat odlične) hrane in napornega tedna zvečer tako utrujena, da sem komaj dočakala sladico in odhod domov. Kljub ciklonu, zaradi katerega je že cel teden deževalo in kot kaže, bo tudi še naslednja dva, smo imeli v soboto z vremenom precej sreče, celo nekaj barv sončnega zahoda smo videli, kasneje pa nam je pot razsvetljevala skoraj polna luna. Moj projekt, da bi z zgodnejšim odhodom iz PodSkale prej zagledali razsvetljena okna Budnarjeve domačije in prej začeli z večerjo, je klavrno propadel. Smo se predolgo mudili v Grajski kavarni, tudi “prelazi” so nam vzeli precej časa in nobeno priganjanje ni nič pomagalo.

V nedeljo smo imeli martinovo večerjo tudi doma in Tavelka nama je končno pripeljala predstavit svojega dragega Justusa. Prav v redu je izpadlo, le račka se mi ni hrustljavo zapekla…

Danes je Tamala pisala svoj prvi izpit na faksu, Tavelka pa bo naslednji teden odpisala zadnjega. Ah, kam je šel ves ta čas…sicer pa, meni vse čestitke za 11. obletnico pisanja tega blogca!!!

  • Share/Bookmark

Kategorije: vrtiljak



2 odzivov ↓

  • Nataša // 16.11.2019 07:42

    Čestitke za obletnico in vztrajnost, Vrtačka. Samo še tebe grem prebrat sem gor. :)

  • vrtačkavrtačka // 25.11.2019 10:54

    O, kako zelo prijazno :) Res so tile moji zapisi vse redkejši, ampak še vedno nekako sestavljam družinske spomine. Koliko vsega smo že pozabili…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !