in vendar se vrti

Dolina miru

30.04.2019 · Brez komentarjev

Če sem lani 27.4. že zaplavala v morju, letos tega tudi v sanjah ne bi bila pripravljena ponoviti. Brrr, voda mrzla ko hudič, vreme pa prav krasno, sploh ne tako slabo, kot je bilo napovedano. V najinem zalivčku na Krku sva spet preživela nekaj lepih in mirnih dni. Vrhovni je bil sicer nekoliko nervozen, ker je moral organizirati dostavo doma pozabljenih plavutk, ampak mu je uspelo. Zato sem še jaz dvakrat ( z muko in trpljenjem) prevozila tisti klanec iz Stare Baške v Punat in nazaj :)   Ko sva pri prijaznem “poštarju”pobrala plavutke v kampu, kjer je vse vrvelo od pridnih in glasnih postavljavcev prikolic, sem se še bolj zavedala, kako redka vrednota je mir, ki ga uživava v najinem zalivu. In kako bo vedno bolj težko najti prostorček, kjer bo takšne vrste svoboda sploh mogoča. Ko bi le bilo še kaj rib…

V upanju na kakšno ribo več in manj burje, ki naj bi sledila prihodu fronte sva se preselila na drug konec otoka. Rib ni bilo niti za odtenek več kot prej, zaradi dežja, mraza in slabe vremenske napovedi pa sva predčasno zaključila najino pred – prvomajsko potepanje.

Nič ne de, tudi doma bo luštno. Prvomajske aktivnosti so napovedane in načrtovane. Za začetek smo doma obesili zastavo :)

  • Share/Bookmark

Kategorije: The Grand Budapest Hotel · napoT



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !