in vendar se vrti

Vrtačkin mrk

21.01.2019 · Brez komentarjev

Evo me. Saj me je ves čas malce grizla slaba vest, ker se ne lotim pisanja. No, očitno ne dovolj, saj je minil en cel letni čas z vsemi  prelomnimi trenutki, ki jih nisem posebej obeležila. Deseta obletnica pisanja bloga. Jesenske počitnice na Sardiniji z Vrhovnim in Budapestom. Dekleti pridni in uspešni, Tamala okronana za slovensko triatlonko leta 2018, Tavelka (z desetko) odkljukala interno medicino. V službi še en pripravljen plan, še ena inventura, še ena predrevizija. Nadaljevanje težav s koleni, nova močna zdravila. Pa smo takole mimogrede globoko zabredli v zimo, preživeli božično – novoletne praznike in skočili v novo leto. Hopsala, pa se spet nekaj začenja na novo, nekaj nadaljuje in nekaj končuje. Če bo 2019 vsaj tako dobro kot 2018, bom zadovoljna. Pa magari z zamenjavo kakšnega rezervnega dela… :)

Smo pa letos po petindvajsetih letih na glavo postavili našo božično rutino in se odpravili od doma, na dolgo pot do Livigna. Rezervirali smo prostorček v kampu Pemont, moji trije smučarji so uživali na širokih smučarskih terenih, nekoliko manj pa v logistiki, ki je zahtevala pogosto uporabo smučarskih avtobusov in nekaj več hoje v pancerjih in s smučmi na rami. Jaz sem hodila na sprehode, spremljali so me čudoviti razgledi in res sem obžalovala, da niti na tekaške smuči ne morem več. Ahja, kruta usoda te zadane tja, kjer najbolj boli… V Livignu smo za razliko od domačih logov imeli bel božič, darilca pa smo na božično jutro pri -15 pobirali pod smrečico, ki je, kako prikladno, rasla za Budapestom in sta jo dekleti okrasili z lučkami. Tavelka nas je zabavala z zgodbami iz decembrskega »nagradnega« izleta do polarnega kroga in uspešnem lovu na Auroro Borealis. Igrali smo remi in tarok, gledali filme, odlično jedli in se stiskali. Družinski čas.

Novo leto sva z Vrhovnim dočakala v Istri. Sama, v miru, na izi. Na silvestrovo sva obiskala Tamalo, ki je bila na pripravah v Puli, Tavelki in njeni družbi pa sva prepustila domačo hišo. Zadnji dan preteklega leta se je poslovil s spektakularnim sončnim zahodom in v novem letu so naju prebudili sonce, zvoki morja in kriki galebov. Vrhovni je optimistično zaplaval v morje tudi tokrat, a rib ni bilo. Je bilo pa sonce in več kot deset stopinj in uživancija na polno.

Zdaj smo že v zadnji tretjini januarja in zima končno zares trka na vrata. Prejeli smo prvo pravo pošiljko snega in temperature se nižajo. Tavelka se že veseli začetka sezone turnega smučanja – da bo lažje prebredla do tja, se potika po hribih, preizkuša v lednem plezanju in danes smuča na Krvavcu. Tamala ima že kupljeno letalsko karto za Fuertaventuro za priprave številka dve. Midva pa v januarskih vikendih malce zanemarjava Budapesta in se bolj posvečava družabnemu življenju. Prejšnji vikend sva plesala na Jorgovi petdesetki, ta vikend pa obiskala Gačnike in preživeli smo prav prijeten sobotni večer. Res lepo je imeti takšne prijatelje :)

  • Share/Bookmark

Kategorije: The Grand Budapest Hotel · napoT · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !