in vendar se vrti

Na toplo v toplice

28.03.2018 · Brez komentarjev

Dvakrat se obrneš, pa je spet mesec naokoli. Čas teče vse hitreje, se mi zdi, da je tale marec kar nekam izpuhtel. Tudi zato, ker sem prvih deset dni delala res na polno, da sem v službi zaključila večino odprtih zadev, zlasti v zvezi z letnim poročilom in pridobitvijo revizorskega mnenja in da sem si potem lahko privoščila 14 dni Dolenjskih toplic. Ha!

Odobritev s strani zdravniške komisije je prišla res nekoliko presenetljivo, ampak se mi je zdelo, da kar ob pravem času. Utrujena sem bila do konca, potrebovala sem malce odklopa in miru in moje koleno je bilo (in je še) v čedalje bolj klavrnem stanju. Hitro sem se privadila umetnosti usklajevanja urnikov terapij in urnikov prehranjevanja, vmes pa sem našla mirno urico za kavo, pregled mejlov in novic ter za kakšen sprehod, če je bil pogled skozi okno vzpodbuden.

Ker pa večinoma ni bil, pa je zadostoval ležalnik ob bazenu in knjiga ali pa kar postelja in film ali pa drsanje z Jolando Bertole :) Po dolgem času sem spet preizkusila, kako se prileže popolnoma neobvezna popoldanska dremka :) Se mi je zdelo, da bi glede na količino prostega časa lahko tudi kaj napisala na blog, pa se mi ni dalo o tem niti razmišljat. Pa nisem. Odločitve, ki jih je bilo treba sprejemat, so bile povezane večinoma z izbiro jedilnika. Včasih so bile kar težke, saj je bila hrana res odlična. Kot vedno dosedaj.

Ampak vedno znova se v Dolenjske toplice rada vračam zaradi krasnih ljudi; z nekaterimi se poznamo že dolgo vrsto let in še nikoli se mi ni zgodilo, da bi naletela na nekoga, ki ne bi bil prijazen, vljuden in ustrežljiv, ne glede na to, ali gre za hotelsko ali zdravstveno osebje. Terapije so bile super in so sicer nekoliko izboljšale gibljivost desne noge, a pod črto mi je bilo naročeno, naj čimprej obiščem ortopeda. Bom.

Doma me niso nič pogrešali, čeprav je Vrhovni moral zaradi Sašine gripe vskočiti v Vrtičku, kar je njegove plane postavilo na glavo. Kakorkoli,  Tamala se je v začetku meseca vrnila s priprav v Španiji, šla parkrat v šolo in odšla že na druge, klubske priprave v Medulin. Na poti tja se je ustavila še v Postojni na Prvenstvu Slovenije v krosu in zasedla drugo mesto med starejšimi mladinkami v res obupnih razmerah, ki so jih zaznamovali mraz, dež in blato…

Vreme je bilo naslednje dni tudi ob morju porazno, mraz, sneg, in burja, pa vendar so večino treningov kar izpeljali. Za nekaj dni je na priprave uspel oditi tudi Vrhovni in vsak dan sem bila deležna izčrpnega poročila o pretečenih, prevoženih in preplavanih kilometrih. Tamala je na vprašanja, kako se ima, odgovarjala bolj na kratko. Dobro. To je bilo vse.

Tavelka je za nekaj dni prevzela skrb za dom, Vrtiček, Mucindo in ptičke v svoje roke, poleg tega pa se je kar naprej oglašala s turnih potepanj in v soboto še z uvodnega izleta udeležencev alpinističnega tečaja, kamor se je po novem vpisala.

Budapest čaka na boljše čase. Sem pa ponovno gledala film. Luškan je.

Dragi Cucek, danes smo se spomnili tudi nate. Pogrešamo te.

  • Share/Bookmark

Kategorije: vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !