in vendar se vrti

Na Prepihu

3.12.2017 · Brez komentarjev

Začetek decembra je, pa se zdi, da bo nabor standardnih prednovoletnih žurk že kmalu izčrpan… Prejšnji petek, na zadnji topel, sončen dan nas je šefica po malici naložila v avtobus in odpeljala na izlet, prvi po menda dvajsetih letih. Saj so bili Belinkarski in Heliosovi izleti, ampak domač, Kemostikov je bil pa moj prvi. Imeli smo se res luštno in naslednji dan so me trebušne mišice bolele od smeha. Pa malce tudi glava, saj nas je pot peljala v cvičkovo deželo, kjer smo imeli obilo priložnosti, da smo se temeljito podučili o tej vse bolj priljubljeni in promovirani vinski kapljici.

S pokušino smo začeli v Novem mestu, kjer smo se popeljali z Rudolfovim splavom po Krki, posadka splava pa nam je poleg cvička in še tople pogače ponudila tudi nekaj zabavnega programa s skeči in harmoniko.

Ena od njih, perica Pepca se je po koncu vožnje, pri kateri so nas ves čas spremljale račke in labodi, prelevila v nadvse simpatično vodičko in nam razkazala še cerkev, ki premore Tintoretovo sliko, nas peljala v muzej in nam razkazala staro mestno jedro. Potem pa smo se odpeljali do Matjaževe domačije, kjer smo izvedeli vse o cvičku in poskusili vse sestavine, ki sestavljajo zmagovalno mešanico. Naše popotovanje pa smo zaključili v gostilni Na Prepihu. In zato ima lahko tale objava prav takšen naslov kot prejšnja, haha :)   Hrana je bila čisto okusna, vino prav tako, še bolj pa so bili zlasti naši moški navdušeni nad Jasno Kuljaj, ki se je na kratko ustavila pri naši mizi. Ni da ni :)

Delovni teden je bil potem kljub obilici dela, inventuri in snegu čisto znosen, saj smo se vsi strinjali, da smo se imeli super in da bi morala takšna druženja postati stalnica…

  • Share/Bookmark

Kategorije: napoT · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !