in vendar se vrti

Na prepihu

19.11.2017 · Brez komentarjev

Podobno kot lani so naju Grosistovci povabili na letno srečanje. Če je bila lani logistika bolj preprosta, ker se je vse skupaj dogajalo v Kopru, sva letos imela veliko sreče, da sta nama Anita in Boštjan ponudila prevoz iz Portoroža v Truške in nazaj. Na programu je bil obisk vinske kleti Rodica v Truškah, potem pa večerja v  Hotelu Slovenija v Portorožu. Budapesta sva parkirala na PZA v marini.

Verjetno so eni redkih v Sloveniji, ki svojim kupcem, povabijo pa jih preko 250, pripravijo takšen, v vseh ozirih bogat program. Pri res odličnem vinu se ni gledalo na količino, hrana, ki so jo pripravili v hotelu, pa je bila izbrana in okusna. Od surove tune in brancinovega karpača do pečene šunke v testu, rib, hobotnice, pa do odojka in odličnih prilog ter po željah kombiniranih solat, ob polnoči pa še sladice…. Prepevala je Lea Sirk, družbo sta nama poleg ostalih delala Atriumova Saša in Sebi in preživeli smo res lep večer. Vrhovnega je odlična glasba za kratek čas zvabila celo na plesišče! Prav prijalo je dvokilometrsko pešačenje iz Portoroža  do tople postelje, kljub temu, da je burja kar dobro brila.

V soboto naju je zbudilo sonce, ki je bilo že kar visoko in po zajtrku sva se odpeljala do Savudrije.

Morje je bilo zaradi burje kar dobro spenjeno, ampak misel na jate velikih cipljev, ki jih je tukaj ugledal dva tedna nazaj, je Vrhovnega vlekla v morje. Žal ulova ni bilo, tudi voda je bila kalna, kar za pet dni trajajočo močno burjo ni nič čudnega. Še dobro, da sem jaz za vsak slučaj od lokalnega ribiča kupila dva prekrasna brancina, ki ju je ravno pobral iz mreže. Njami, se že veselim nedeljskega kosila… Razmere za martinčkanje, kar je zanimalo mene, pa so bile precej boljše :)

Tudi prespala sva v Savudriji, na šverc, pred recepcijo zaprtega kampa, v prepričanju, da naju sedaj, izven sezone, nihče ne bi preganjal.  In res naju ni, samo ponoči je postajalo vedno bolj hladno in ko se je s piskanjem oglasil še hladilnik, sva vedela, da sva ostala brez plina. Še pred zajtrkom sva se odpeljala v Lucijo na OMV po plin in potem spet nazaj. Samo kaj, ko tudi danes, kot sem pravkar izvedela, rib ni.  Pa sončka, ki je v zatišju prav toplo grel včeraj, je tudi komaj za vzorec…no, pa še vedno bolj prijazno kot doma, kjer je bil danes zjutraj minus…

  • Share/Bookmark

Kategorije: napoT · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !