in vendar se vrti

Ko iz majhnih potepuhov zrastejo veliki

10.08.2017 · Brez komentarjev

Danes se je s kosilom že spet mudilo. Tamala popoldne leti v Belgijo skupaj z ostalimi reprezentanti, ki bodo v okviru ETU Development teama nastopili v nedeljo na tekmi v Wuustwezlu.  V zadnjem času ima komajda toliko časa, da preparkira kufre. Tako je šele v ponedeljek pripotovala iz Nemčije, naslednji ponedeljek se vrne iz Belgije, konec tedna pa je že na vrsti Švica… Pravi, da ji ni nič naporno in da ima prav rada letala in letališča, jaz pa vse skupaj kot kronično preveč zaskrbljena mama slabo prenašam. Za povrh pa je Tavelka že cel mesec in pol v Peruju… To potepanje jima seveda nadvse privoščim, ker vem, da uživata, ampak dekleti  vztrajno zvišujeta letvico moje tolerance…ajme :(

Tavelka je, potem ko sta Nadja in Barbara odpotovali domov, ostala v Limi sama. Avantura se je začela, ko je šla z lokalnim prevozom na drugi konec Lime po kovček, ki ga je za čas potovanja shranila pri znancu njenega Erazmusovega kontakta, potem pa z avtobusom odpotovala v Huaraz. Tolažila me je, da po Južni Ameriki potuje precej deklet samih in da to ni nič nenavadnega in posebno nevarnega. Sploh za take izkušene popotniške mačke, kot je ona :) Kot da je treking po divjih Kordiljerah nekaj čisto običajnega… Ker se je vse dotlej redno javljala, sem bila štiri dni precej na trnih, ker nisem vedela, ali je v redu, ali ima kakšne težave glede višine… Je pa res, da je takoj, ko je pri vračanju v civilizacijo ujela črtico signala, sporočila, da je živa in zdrava. Pa da je čisto navdušena. Da je bilo zelo mrzlo, ponoči pa krepak minus; logično, na južni polobli je sedaj zima… Da je bila družba odlična. Pa da se je po treh dneh brez tuša prav prileglo vreči se v ledeniško jezero, kljub temu, da je bilo napol zamrznjeno…

Ta vikend pa sem bila še bolj na trnih zaradi Tamale, saj je sama potovala v Nemčijo na tekmo. V soboto zjutraj sem jo odpeljala na Go-opti, skupaj s tavelikim kufrom za kolo in tamalim kufrom z ročno prtljago. Na povabilo nemškega triatonskega  kluba iz Griesheima je v nedeljo nastopila na svoji prvi tekmi v 1. Bundesligi v Tübingenu. Za razliko od Tavelke pa Tamala ne čuti nobene potrebe, da bi se javljala pogosteje, da bi bila moja duša za silo pomirjena. Ko so pristali v Frankfurtu, je napisala samo »pristali« in potem nič več – nobenih sporočil o tem, kdo jo je prišel iskat na letališče, kje je nastanjena… Itak, da je bilo vse v redu, ampak prvič je le prvič…

Še dobro, da nisem imela časa preveč razmišljat in razglabljat, saj sem za rojstni dan na kozarček penine in prigrizek za rojstni dan povabila tisti del familije, ki je bil pač trenutno doma. Od otrok sta prišli samo obe ljubljanski gospodični, manjkali pa so tudi vsi Babadujevi, saj so šli vsak po svoje na lepše. Kljub temu, da smo gostom za predjed postregli z mušnicami, so bili prav živahni še dolgo v noč…

  • Share/Bookmark

Kategorije: napoT · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !