in vendar se vrti

Pomladno pisano

12.05.2017 · 2 komentarjev

Ko mi je službeni mejl, ki je omenjal pripravljenost in sodelovanje, prekrižal načrte o dopustu še pred nastopom prvomajskih praznikov, sem bila kar slabe volje, saj je bila vremenska napoved za tisti del prostih dni, ki nama je potem še preostal, res slaba. Zato sem Vrhovnemu in njegovim planom o izletku na Pag (kamor je šlo več kamniških avtodomarjev) rekla ne, čeprav sem vedela, da bom potem ves čas poslušala o tem, da je v resnici vreme boljše od napovedanega… Ko je pri nas dva dni scalo brez prestanka, na morju pa so si roko podajali jugo, dež in burja, sem bila še bolj prepričana, da sem se odločila prav. To se je potrdilo že takoj  v četrtek, ko je Tamala presenetila z novico, da gredo v soboto v Lignano na tekmo in da je potrebno predelati menjalnik kolesa v skladu z pravili za mladinske tekme italijanske triatlonske zveze… Glede na to, da je bil praznik (in naš serviser nekje na Gardi), je bilo kar prav, da se zadevo v roke vzel  Vrhovni.  Ker pa je moral zaradi poslovnih obveznosti  tako ali tako v Sežano, smo ugotovili, da je to že na pol poti do Lignana in smo se na hitrico odločili, da gremo kar z Budapestom že v petek popoldne. S Tavelko, ki je v petek praznovala rojstni dan in z Mucom, ki ji je pri tem ljubeznivo pomagal,  smo se srečali na kratko, samo toliko, da smo zažgali sladkorno skorjico na creme brulejih… pravo praznovanje pa je tako prestavljeno na čas po izpitu iz nevrologije…

V Lignanu smo bili prvič, meni je bilo všeč, Vrhovnemu ne preveč, Tamala pa je bila zadovoljna, saj je na cilj na prvem sprintu sezone pritekla kot prva mlajša mladinka in peta absolutno.  Najbolj važno pa je bilo, da na teku ni imela težav, ki so jo pestilo celo zimo -  čeprav se ji, logično, pomanjkanje treningov pozna pri hitrosti.  Ker se je italijansko ležerno tekma začela z zamudo, podelitev pa se je zamikala tja proti večeru, smo na našem zastonjskem parkirišču ostali še eno noč. Zjutraj me je prebudil oddaljen ropot. Traktorji so že navsezgodaj prerivali in čistili mivko na neskočno dolgi peščeni plaži in tovornjački so odvažli vse tisto, kar so furlanske narasle reke ob obilnem deževju prinesle s seboj in so valovi in burja odložili na obalo.

V nedeljo smo se že kar zgodaj popoldne vrnili domov, saj se je za Vrhovnega začel praznični delavnik, Tamala pa je »morala« z družbo na kres.  Jaz kresovanja nisem prav nič pogrešala, sem bila pa prav vesela, da smo tokrat za prvega maja doma in sem lahko šla na  tradicionalni prvomajski pohod od Calcita v Stahovici v Kamniško Bistrico. Poleg običajnih udeležencev, Perotov, Pešotov, Humijev in Rakija se nam je priključila še velika večina Tinine žlahte z mladiči vred in res nas je bilo veliko. Vrhovni se nam je pridružil na vmesnem cilju pri gondoli, Tamala pa se napovedala samo na kosilo in se je v Bistrico pripeljala s kolesom; prvič precej prezgodaj s cestnim in drugič z gorcem. Na žalost smo tisti, ki smo kosilo naročili nekoliko kasneje, tudi letos ostali brez čevapčičev, mamicu jim in njihovim premajhnim zalogam…

Smo pa zato doma prvič zakurili v novem roštilju in sedaj imajo čevapčiči, pleskavice in ostale mesnine menda res tisti pravi okus, okus  po dimu. Samo kaj, ko nam bo vedno primanjkovalo časa za počasno užitkarjenje…

Recimo, prvi majski vikend je bil spet čisto divji. Petkov burger večer z Vrečarji, na sobotno jutro Primož (25) s Tavelko, pa Krešo, nato pa je sledilo zgodnje kosilo in hitra akcija pakiranja hrane&ostalega  v Budapesta, saj je Vrhovni ugotovil, da bo napovedano nedeljsko deževje na tekmi na Ptuju prijetneje preživeti v avtodomu in da se bomo odpravili tja že v soboto zvečer, takoj po Gačnikovi žurki.

V resnici in na srečo dežja potem na Ptuju ni bilo in čisto prijetno se je bilo zbuditi na samem prizorišču, ampak vseeno mi je bilo prav žal, da sva morala žur v Podljubelju zapustiti res prezgodaj. Luštno smo jedli in pili in klepetali, sosedje pa so novopečenemu štiridesetletniku za vstop v klub pripravili hudo zabaven in obširen program preizkušenj… na primer supanje po jezercu, kjer domuje ogromen podivjan krap ali pa vožnjo s kolesom, ki pelje ravno v nasprotno smer od tiste, v katero obračaš krmilo… Obljubiva, da se čimprej oglasiva, da izveva, kakšno je bilo nadaljevanje in že zdaj priseževa, da bova na 50-tki ostala do konca ;)

  • Share/Bookmark

Kategorije: vrtiljak



2 odzivov ↓

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !