in vendar se vrti

Colone brez kolone

24.04.2017 · Brez komentarjev

Tamala se je pozno ponoči srečno vrnila z Alicanteja. Malce sem trepetala, če jim bo uspelo pravočasno prestopiti v Frankfurtu, a se je izšlo… Tako kot se je nama izšlo z morskim vikendom, čeprav še v četrtek nisva vedela, ali bi v Budapesta naložila smučke ali kolesa in potapljaški neopren. Malce sva pogrešila le pri lokaciji, saj nama je v Balah pihalo direktno v nos in ker je bilo tudi dokaj hladno, je bilo za odtenek manj luštno, kot bi lahko bilo.  Ampak…

Tudi ribe se še niso pojavile, a Vrhovni ne izgublja upanja.  Je bil pa sonček in v zatišju lepo toplo, pa tudi nakolesarila sva se, od Bal do Štinjana, skoraj ves čas ob obali in nazaj…. Brez presenečenj tudi tokrat ni šlo, saj sva na plaži pri Barbarigi uzrla znan avto in nepričakovano naletela na žlahto; no, v bistvu samo na njeno žensko polovico. Mateja in Mojca sta kofetkali, moška pa sta bila (glede tega presenečenja ni bilo) v vodi…

Da na Kamničana lahko naletiš res vsepovsod, se je izkazalo tudi v nedeljo dopoldne. Odločila sva se, da bova šla domov grede še na kavo v Rovinj. Kaj kmalu sva opazila redarje, prireditveni prostor in nekaj tekačev pri ogrevanju. Napovedovalec je ravno najavljal start polmaratona in z Vrhovnim sva pofirbcala, če koga poznava. In zagledava Matica v prvi bojni vrsti…

Ko sva pri mejnem prehodu Sečovlje (čakala manj kot 10 minut!) naletela še na eno tekmo (triatlon Kanegra), pa Istri pa so se podili tudi kolesarji, sem rekla, da je bilo vreme pravzaprav idealno za športne aktivnosti. Sploh ne zoprno prevroče. In ne turobno in deževno kot pri nas doma, celo z rahlim poprhom snega tam od Kamniškega vrha navzgor…

Brrrr. In ni še konec. Obeta se prvomajska smuka :)

  • Share/Bookmark

Kategorije: The Grand Budapest Hotel · napoT · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !