in vendar se vrti

Septembrski utrinki

26.09.2016 · Brez komentarjev

Primož 65. Včerajšnji je bil duatlonski, saj sem se do Calcita in nazaj pripeljala s kolesom, sobotni dobrodelni, petkov klepetalni in četrtkov antistresni :) Tile jesenski dnevi so resnično tako lepi, da jih je potrebno čim bolje izkoristit. Odlično sem načrtovala tudi dopust za podaljšani konec tedna, ampak kaj, ko sem ga potem morala skenslat, ker je šel Vrhovni operirat koleno. Zdaj okreva, telovadi in danes začenja s fizioterapijo in dokler ne bo dovolj dober, da bo lahko zlezel v neopren in poskusil ustreliti kakšno ribo, bo tudi Budapest doma :( No, vsaj kar se mene v Budapestu tiče, saj bom morala počakat, da se zvrstijo vse momačke in ribičije…

Zato pa toliko bolj uživa Tavelka, ki z Mucom odkriva prelepe kotičke srednje Dalmacije in bo pred začetkom novega študijskega leta še na hitro napolnila baterije. Močno se zabavam, ko berem njena sporočila…»super kuharca sm. Muc mi daje kostkote namesto mišelinovih zvezdic. Včeri je blo zelo dobr, sem dobila samo enega kostkota. Danes malo manj dobro, sem dobila dva«

Tamala je pretekli teden v Zagrebu nastopila na svoji zadnji letošnji tekmi evropskega pokala in jo končala kot edina slovenska mladinka s točkami  – na osmem mestu. Po četrtem mestu na Bledu je bil to njen drugi najboljši rezultat in skupno je v Evropskem pokalu za prvo leto v tej konkurenci dosegla res veliko – trenutno je uvrščena na odlično 15. mesto. Na zadnjo tekmo v Turčijo ne bo šla, tako se je odločila, sezona je bila čisto dovolj dolga in triatlonske počitnice se priležejo. Ostal pa bo ostal grenak priokus, da zaradi odločitve Triatlonske zveze kljub izpolnjeni normi ni mogla odpotovati na svetovno prvenstvo v Mehiko… Kakorkoli, zdaj smo se že vsi pretolkli skozi negativna čustva, povezana s to odločitvijo. Najtežje menda jaz, saj sem kot mama čutila, da je bila moja hči  oškodovana za nekaj, kar si je sama pritekmovala in šele ko sem to razočaranje zlila na papir (v obliki “pasjega pisma”, ki ga potem nisem nikomur poslala),  je odleglo še meni. Je že tako, da v življenju pač ne gre vedno vse po planu, pritoževanje in tarnanje pa pri tem kaj dosti ne pomagata…

Je pa vedno lepo srečati ljudi, s katerimi si včasih preživel lepe trenutke, zdaj pa niso več del tvojega življenja oziroma jih videvaš bolj redko. V to kategorijo spada kavica in klepet s Suzi, bivšo partnerico mojega Bratca. Na steni njenega stanovanja je dolga leta visela vrtčevska slika naše Tavelke – zdaj pa se seli in me je vprašala, če jo hočem nazaj.

Vesela sem bila te pozornosti in priložnosti, da sva se videli in poklepetali. Pa tudi na Rokovem pikniku za 40 smo bili precej zaposleni z obujanjem spominov – večinoma delimo tiste bovške. Lepo je videti, v kakšne fejst in uspešne ljudi so odrasli tisti mulčki, ki so kot nadebudni najstniki prišli v poletno šolo jadralnega letenja…in kako luštne in prijazne mame so postale njihove punce, ki so jih v kasnejših poletjih pripeljali s seboj… Pa tudi Stari, legenda letenja in pripovedovalec afriških zgodb, ki sva ga eno poletje gostila v najini prikolici in tega pač ne bova nikdar pozabila, uspešno skriva svoja leta…

  • Share/Bookmark

Kategorije: stotka · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !