in vendar se vrti

Statistika 2015

5.01.2016 · Brez komentarjev

The Grand Budapest Hotel je v letu 2015 zabeležil 68 nočitev. Od septembra dalje smo si privoščili še Poreč (1), Istro (4), Zahodne Julijce in Kras (3) ter Turracherhöhe (3). Če bi lahko, bi seveda še kakšen dan več, pa ne gre: konec leta mi ostaja kar 22 dni neizkoriščenega dopusta!

Peak Check je zabeležil 53 vzponov na Primoža, v resnici sta bila še dva več, 55 pa je za letošnje razmere prav lepa cifra. Ker lahko k temu dodam še nekaj drugih prijetnih turic, sem s hribolazenjem za silo zadovoljna. Tudi za 2016 na tem področju nimam nobenih velikih ambicij – šla bom, ko mi bo pasalo in ko bom imela čas. Štafeto sem zdaj predala sodelavki Mojci, ko sem ji za Miklavževo darilo kupila čip… :)

Ne morem pa biti zadovoljna s številom pridobljenih kilogramov (jao) in bo potrebno trend (še-ne-vem-kako, ampak nujno) obrniti v drugo smer. Tudi Mucinda, s katero deliva prepričanje, da je okroglo lepo, je imela decembra že prav atletsko postavo. V času našega smučanja jo je oskrboval in hranil Muc in to tako dobro, da smo, ko smo se vrnili, dobili podvojeno :) Pa sva obe pred težko nalogo…

Včeraj mi je pod roke prišla zlata Brigitka iz leta 2006, (predblogovski) dnevniček z mojimi komentarji in zapiski. Kdo bi si mislil, da bo že deset let od takrat, ko smo kupili kavč, ko sem prižgala svojo zadnjo cigareto, ko sva z Vrhovnim šla na sejem v Rimini in na izlet v San Marino, pa ko so se zapleti pri sicer rutinski operaciji v Petra Držaja razrešili na mojo srečo. Deset let bo od takrat, ko smo bili prvič na Hvaru in na svojih prvih počitnicah v Stinivi. Pa ko je Tavelka nastopila na svojih prvih atletskih tekmah in je šla Tamala v prvi razred…Še veliko zanimivih zapiskov sem našla in obudila veliko spominov, splošen vtis pa je, da sem se tudi takrat v službi preveč izčrpavala in da smo si za druženje z žlahto in prijatelji vzeli veliko več časa kot sedaj. Recimo, prav vsako nedeljo zvečer smo s Sovico in Čukom  igrali tarok. Skoraj bi šla stavit, da bi v kakšnem predalu našla tudi zapiske z rezultati, če bi le malo bolj pobrskala – pa nima smisla. Kakorkoli se je sreča nagibala enkrat na eno in drugič na drugo stran, na koncu se je vedno najbolje izteklo Sovici…

  • Share/Bookmark

Kategorije: The Grand Budapest Hotel · stotka



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !