in vendar se vrti

Pravljičnih sedem

19.02.2014 · Brez komentarjev

Tudi letos se potrjuje tista teorija o februarju, zame najbolj nesrečnem mesecu v letu. Če se je že kar prvega februarja začelo slabo, s padcem po poledenelih stopnicah, se je nadaljevalo še slabše – z virozo in to ravno v času, ko sem imela na obisku revizorko. Saj ni nič komplicirala, bolezen je le višja sila, a vseeno. Seveda sem šla spet napol bolna nazaj v službo in še danes nisem povsem pri močeh. Edino, kar se je poklopilo v tej prvi polovici februarja, je bilo to, da je bila pot na Primoža zaprta zaradi podrtega drevja. Pero in ostali so se čez teden precej namučili, da so požagali vse, kar je zaradi žleda padlo na pot – in dela je bilo res veliko, sem se šla čez vikend prepričat na lastne oči (25). Pa dogajanje na olimpijadi seveda tudi sovpada in te dni bom res več kot izpolnila mojo letno kvoto gledanja televizije. Uživam, navijam in se navdušujem nad športniki, zgodbami in komentarji. Noro! Woohooo! Danes že kar sedma kolajna po vrsti!

Prav tako smo bili vsi veseli, da je Tavelka prav dobro opravila tudi z drugim velikim izpitom zimskega obdobja – biologijo celice, pa potem še z informatiko, na rezultate zadnjega izpita pa še čakamo. Zdaj si je vzela nekaj dni oddiha, potem pa jo spet čaka resno delo. Tamala pa v teh tednih ne čuti nobenega pritiska zaradi šolskih obveznosti – najprej je bila na taboru, potem zaradi ledene ujme in izrednih razmer v Kamniku dva dni doma, zaradi viroze še tri dni doma, en teden v šoli in evo, zdaj so pa spet počitnice. Zaradi treningov, visenja na skaypu, druženja s prijateljicami in obiskovanjem babic bodo tudi te minile kot bi mignil.

Moje dosledno zapisovanje jedilnika se je sfižilo, ampak namen je dosežen. Z malo truda zna biti naš jedilnik kar pester. Za Tamalin rojstni dan smo šli po dolgem času v kitajsko in je bilo vse, kar smo naročili, res odlično. Tudi število ostalih gostov na kosilu je potrdilo, da simpatična kitajska šefica uspešno nadaljuje kamniško zgodbo na novi lokaciji, v Mostah. Tako je Tamala spet enkrat prišla do svojega rakovega čipsa in rakcev na žaru (in ugotovila, da so tisti, ki jih doma pripravi Vrhovni, v bistvu okusnejši…). Tavelka je hvalila domačo zapečeno proseno kašo ala Budnarca, v petek, na Valentinovo, pa smo se vsi skupaj posladkali z odličnim Vrtičkovim srčkom. Mmmmmmnjami  čokoladni mousse & višnjev poliv :)

  • Share/Bookmark

Kategorije: kuhna · vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !