in vendar se vrti

Disonanca

27.02.2013 · 1 komentar

Nekje sem slišala, da je tvoj najslabši mesec v letu tisti, ki je ravno v opoziciji tvojega rojstnega meseca - zame je to februar. Za letos to sigurno drži – od sredine avgusta do začetka februarja nisem niti kihnila, tale viroza pa me je zdelala. Mi spila moči. Me prikovala na kavč. Mi ubila dobro voljo. Me naredila dolgočasno in počasno. Nejevoljno. Naveličano. Šit, šit, šiiiit! Še živali so nekako pod mojim vplivom – Cucek je ves čas nekaj tečen, Mucinda pa radodarno deli focke in praske :) No, resnici na ljubo je Tavelka tudi tu nekje (tečnoba, focke, praske – pa brez viroze)…

A počasi se bom že pretolkla. V službi že vidim luč na koncu predora, minulih nekaj dni sem bila nenormalno učinkovita; se pozna počitniško zatišje, se da zbrano delat. Pod streho smo v soboto spravili tudi praznovanje Tamalinega rojstnega dne, kljub temu, da tudi Tamala še ni bila v kakšni zavidljivi formi kar se zdravja tiče. Jedilnik smo hudo poenostavili: grisine s humusom smo postregli k šampanjcu, pohano piško smo šli iskat kar k Pircu, zraven pa priložili domačo francosko solato, pisamo riževo solato z zelenjavo in rdeč radič s fižolom. Za sladico smo imeli ledene skutine kocke in sveže jagode, oblite s črno čokolado, slavljenka pa je dobila vulkansko bananino&nutelino torto… Alkohola je šlo minimalno, kot se za družbo rekonvalescentov in privržencev alkoholnega posta tudi spodobi :)     

Kakorkoli, jutri odpikam še zadnji dan najslabšega meseca, potem bo pa bolje. Računam, da bom nehala zanemarjat Primoža (12) in da bom šla končno spet na telovadbo. Pa upam, da s Keti in drago J. najdemo kakšen frej večer za Nono, predolgo se že nismo videle…

  • Share/Bookmark

Kategorije: kujavnk



1 odgovor ↓

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !