in vendar se vrti

Apetit se ne pusti ubit

12.03.2011 · Brez komentarjev

Mineva deseti dan po moji prvi prejeti kemoterapiji. Za kosilo sem z užitkom pojedla pečenega brancina s krompirjem, cvetačo in brokolijem in veliko skledo rdečega radiča in rdeče pese. Levkociti so že znižani, moja odpornost je padla, varovat se moram okužbe, to je bilo itak za pričakovat. Lasje se me še držijo, apetit tudi. Vrhovni pravi, da se obnašam čisto netipično, ker se mi sline po mesu cedijo že pred kosilom ob misli na hrustljavo zapečeno piško ali slastne žrebičkove fileje. Tudi omlete in narastke z veseljem pohrustam, pa gratinirane skutne palačinke, da o pojedenih krofih, jabolčnem zavitku in rogljičkih tega tedna niti ne izgubljam besed. Od zadovoljstva sem vzdihovala celo ob pepelničnem ješprenu z lečo :) , toliko bolj, ker so mu sledile še v pečici pečene sardelice. Njami.

Tudi sprehodi mi gredo kar dobro od nog; odkar imam novo urico, sem prehodila že dobrih 16 km v 4 urah. Danes me sprehod še čaka; se pozna, da ni Cucka. Vikend bo preživel pri Sisi in upam, da bo druženje plodno :D .

Fotra so ponoči operirali na nevrokirurgiji in je v intenzivni. To sploh ni več nedolžna reč. Upam, da bo imela mama kakšne spodbudne novice.

 

  • Share/Bookmark

Kategorije: vrtiljak



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !