in vendar se vrti

Čipirani

23.07.2021 · Brez komentarjev

Naša družina je od srede dalje polno cepljena. Vsi so #teampfizer, le jaz sem toliko časa prestavljala termin za cepljenje, da sem se lahko vpisala v #teamastrapfizer. Pa da vidimo.

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Hej hoj

19.07.2021 · Brez komentarjev

Težko razložim, zakaj se toliko časa nisem oglasila. Morda je razlog v splošnem stanju duha, ki je, kakršno je. Tukaj so določena leta, tukaj je eno novo koleno in drugo, ki v bolečinah komaj čaka na menjavo in tukaj je še vedno Covid in s tem povezana sranja, ki nam močno krojijo vsakdanje življenje. Nazadnje sem se oglasila lani avgusta, z rehabilitacije v Dolenjskih toplicah.  Tja sem prišla z berglami, domov sem odšla že brez njih, a z zavedanjem, da se je kar naenkrat poslabšalo stanje drugega kolena. Pregled pri ortopedu je to potrdil in potrpežljivo sem čakala v vrsti rednih napotnic, dokler v zadnjih tednih težave in bolečine niso postale res hude. Komaj čakam, da me v roku nekaj mesecev pokličejo, a me je hkrati strah vsega, kar me čaka… Če sem marca še zmogla nekaj kilometrski sprehod po mekinjski gmajni, kar me je sprostilo in polnilo z energijo, se danes težko privlečem tistih nekaj deset metrov do pisarne in nazaj domov. Kolo je  pravzaprav še edina opcija za konkretnejši premik. Skratka, živim v začaranem krogu bolečin in občutka nemoči, ker zmorem čedalje manj. Vidim tisoč stvari, ki bi jih bilo treba postoriti doma in na vrtu, pa ne gre. Iskreno, prave dobre volje mi v teh mesecih res primanjkuje.

Po drugi strani pa je veliko tega, kar me še vedno drži pokonci in v upanju,  da bom v doglednem času spet lahko hodila in živela brez bolečin. Za malo veselja in dinamike pa poskrbi tudi nova članica družine, Mrvica ali kratko MrMr. Tamala jo je našla na Bolhi in jo šla iskat tja nekam v okolico Grosuplja še zadnji dan, preden so nas oktobra zaprli v občine. Razveseljevala nas je med karanteno in nas spravljala v skrbi, saj je kar po tekočem traku padala v situacije, ki so odštevale njena razpoložljiva življenja. Začelo se je s padcem s podesta, čudežno je preživela zastrupitev z nečim, kar je pojedla nekje zunaj, imela je hude reakcije na celjenje in/ali sredstvo proti bolham, ki ga je veterinar nanesel na nepravo mesto in na zdravila, ki jih je dobila pri sterilizaciji, doživela je bližnje srečanje s sosedovim nemškim ovčarjem in se v šoku komaj rešila na bezeg… Sedaj, ko si je ogledala bližnjo in daljno okolico – zadnje je povzročilo to, da smo ji kupili ovratnico s čipom za sledenje – se pretežno zadržuje v domači živi meji in preži na ptiče. Dvakrat je bila že uspešna, ampak se je vseeno dobro izšlo za ptiča, saj ju je takoj ponosno prinesla pokazat, tako da sta bila oba še v relativno dobrem stanju in sta po krajšem okrevanju v ptičji hišici odletela…

How it started:

How it’s going:

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: predilnica · vrtiljak

Odšla je Vil(m)a Mucinda

19.08.2020 · 2 komentarjev

Naša draga Mucinda Vilma Krivošapka se je danes poslovila. Naša črna mačja lepotica, naša najdenka, ki je k hiši prišla pred skoraj osmimi leti, vsa shirana in garjasta, pa smo jo vzeli za svojo. Za svojo jo je vzel celo Cucek, od katerega se je naučila prvih družinskih pravil obnašanja. Ki je tudi zato znala sedi, prosi in dala tačko za mačji posladek. Ki nas je imela rada, čeprav nas je je pogosteje opraskala kot se nam zvila v naročje. Naša ne prav sposobna lovka, ki v svojem mačjem življenju ni ujela nobene miši ali voluharja, na mojo veliko jezo pa je na drugi svet vseeno spravila nekaj ptičev.

Je moralo priti do nekakšne nerazložljive zmede pri stvarniku glede preostanka mačjih življenj – po našem štetju bi jih morala imeti še nekaj na zalogi, zato je bil tale nepričakovan odhod toliko večji šok. Še zlasti zato, ker sem jaz v Dolenjskih toplicah, Tamala na poti na Poljsko na tekmo, Tavelka pa se je zjutraj  lahko poslovila od že evtanizirane mačke :(

Včeraj popoldne sta se s Tamalo še na veliko crkljali – Tamala je potrebovala tolažbo, saj je zjutraj njen dragi Vid odšel na študij v Ameriko in se dooolge štiri mesece ne bosta videla.. Zvečer pa se je Mucindi stanje naenkrat hudo poslabšalo in z Vrhovnim sta jo odpeljala v Ljubljano na veterinarsko urgenco, kjer so jo obdržali čez noč. Zjutraj je bilo njeno stanje še slabše. Po mnenju veterinarke je šlo za strdek, vse težje je dihala in ni bilo nobenega upanja; skrajšali so ji muke.

Jokamo :(

  • Share/Bookmark

→ 2 komentarjevKategorije: vrtiljak

Januar in februar

28.02.2020 · 1 komentar

Če se je Bratčev blog https://prdimon.wordpress.com/ prebudil po skoraj treh letih spanja, je čas, da tudi jaz naredim kakšen update.

- s korono virusom še nismo okuženi. Uradno do danes tudi nihče drug v Sloveniji.

- operacija kolena je prestavljena za en mesec. Pustni torek očitno ni bil najboljši datum za sprejem, zdravje ni bilo 100% – kar je pripisati strahu in stresu.

- v službi vse, kar se tiče leta 2019 zaključeno, vključno z revizijskim mnenjem. Uspešno, a zelo zelo stresno in naporno.

- Tamala je doma s Kanarcev in ponovno na predavanjih. Ubožica od priprav ni imela prav veliko zaradi angine, ki se ji je do konca razvila ravno tam. Vsa pohvala Zavarovalnici Triglav za učinkovito zdravstveno asistenco. Ker že na pot ni šla povsem zdrava, je v času, ko je bila korona še varno na Kitajskem, potovala z masko. Na letališčih so se je vsi ogibali na par metrov…

-Tavelka se je v Nangomi že čisto udomačila. Trenutno pa se ima res odlično, kajti njen Justus jo je med študijskim dopustom prišel obiskat v daljno Zambijo. Ta teden sta doživela safari in Viktorijine slapove,  danes pa sta na poti v bazo, v Nangomo. Upata, da bo do tja našel pot tudi izgubljeni kovček, ki po zaradi zamude neuspelem prestopu v Amsterdamu že skoraj cel teden brez logike potuje po Afriji – menda je trenutno v Malaviju :)

- z Vrhovnim sva od novega leta zabeležila sedem morskih nočitev z Budapestom. Skromno, a več ni šlo. Sva pa vseeno izkoristila tri vikende lepega in toplega vremena. Ribolovno gledano bolje kot v enakem obdobju lani (en lep brancin), kolesarsko gledano pa  tudi kar uspešno.

Želim si, da tale panika čimprej mine in da se nam življenje vrne v normalne tirnice. Že brez tega je dovolj pestro in naporno.

  • Share/Bookmark

→ 1 komentarKategorije: vrtiljak

Zambija 2020

3.01.2020 · Brez komentarjev

Naša Tavelka pravkar leti iz Adis Abebe v Lusako in nervozno čakam, da javi pristanek. Verjetno prihodnje tri mesece in pol ne bom mirno spala. Tavelka je res svetovna popotnica, marsikaj je že videla in doživela, ampak Afrika pa za moje pojme ni ravno južna Italija. Kakorkoli, to je zdaj tista pika na i, ki si jo je želela od začetka študija in vse dobro želim njej in ostalim članom odprave.

Leto 2020 smo dočakali mešanih občutkov. Dekleti sta praznovali s prijatelji in izbrancema, z Vrhovnim pa sva bila po dolgih letih sama doma. Na kavču. V miru. Načrti so bili seveda drugačni, Budapest je bil  pripravljen na pot na morje in v nizkem startu, a je v ponedeljek, po poskusu popravila toplotne črpalke postalo jasno, da je zadeva nepopravljiva. Hvala bogu za rezervno peč na trda goriva, ki nam je čez praznike ohranjala hišo toplo. Drugič, odkar smo vseljeni, se iz našega dimnika kadi. Prvič se je tisto leto, ko smo fasali žled in smo bili nekaj časa brez elektrike. Seveda bomo že kar na začetku leta doživeli finančni šok, saj bo potrebno čimprej kupiti nadomestno črpalko. Zadnja leta smo glede na starost obstoječe vedeli, da bo enkrat prišel ta dan, ampak neeee nooo, ravno za praznike :)

Smo pa zato zadnje dni več časa preživeli doma in skupaj, kar nam veliko pomeni. Čeprav je bilo videti, da ne bo mogoče pojesti vse hrane, ki smo jo nakupili in pripravili, smo to opravili z lahkoto. Tudi dva lonca sarm sta se kar nekako porazgubila, pa francoska, leča v solati, mrežna pečenka. Tortice. Pršut. Pojedli smo tudi prekajene postrvi, čeprav je šlo pri njihovi pripravi očitno nekaj narobe in jih ni bilo mogoče rezati na tanke rezine. Pojedli smo tudi zadnji dve sardinski hobotnici in creme brulle. S Tamalo sva ponovno spekli dve vrsti piškotov. Za nameček smo pomagali prazniti hladilnike tudi pri Žakljevih, Sovici in pri Bratcu. Danes kuham bučno juho iz lastnega pridelka, 10 kg muškatne buče. Pa polpete. Porova pita je terminirana za jutri.

Priznam, ne upam na tehtnico.

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Božični čudeži

30.12.2019 · Brez komentarjev

Letos smo za družinski dopust in druženje izkoristili prvi teden božičnih počitnic. Hja, res je bilo nekoliko slabše vreme kot je te dni, ampak smo timing tokrat prilagajali Tavelki, ki se pospešeno pripravlja na odhod na črno celino. Smo pa zato skupaj z  Budapestom preživeli pet lepih dni v snežni pravljici v Dolomitih, v La Villi.

Moji smučarji so uživali na naravnem snegu, ki ga je največ nasulo ravno v soboto, ko smo se odpravili na pot. Že malo za Lienzom smo nataknili verige, jih pod Kronplatzom sneli, potem pa ponovno montirali, da je Budapest zmogel v zadnji, še nespluženi  klanček do PZA Odlina. Parkirišče za avtodome je luškano, super urejeno in v upravljanju strašansko prijazne družine, kar smo lahko izkušali od trenutka, ko smo prostorček rezervirali pa do odhoda. Po srečnem naključju smo svoje bivanje zaradi kasnejšega prihoda nekoga drugega v zadnjem trenutku lahko podaljšali še za dva dni… Strašno veseli smo bili tega prvega božičnega čudeža, saj je to pomenilo, da se nam ni bilo potrebno seliti, čeprav smo bili na to pripravljeni. Drugi božični čudež je bil čisto pravi snežni metež na božični večer, tretji čudež pa se je zgodil, ko sta dekleti našli posekano smreko nedaleč stran in v naši domači maniri uporabili vrh za postavitev mini zunanjega božičnega drevesca.

Ti “čudeži” so nam polepšali dopust, nekoliko smo tudi spustili predpisane standarde glede božične večerje, saj sta glavna jed in sladica sta prišli na vrsto pred predjedjo; bile so avokadove miške, bili so rakci, le ocvrtke so zamenjali njoki. Pijača pa je bila ves čas dovolj hladna.

La Villska igra taroka je dala predvidljivega zmagovalca, Vrhovnega, Tamala pa je v petih dneh igranja za njim zaostala borih 10 točk. Naposlušali smo se božične muzike, jaz sem se namesto smučanja vsak dan sprehodila do Gran Rise in do trgovine in to je bilo v glavnem to. Umirjeno, zadovoljno preživet družinski dopust z odraslima hčerama.  Neprecenljivo♥ .

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Mačji advent

17.12.2019 · Brez komentarjev

Moji ljudje so že včeraj okrasili smrečico in postavili jaslice. Kot lepo vzgojena mačja gospa v najlepših letih ne plezam po njej in ne razmetavam okraskov, samo opazujem in vdihavam vonj gozda, ki se je naselil v hiši. Tudi lučke so napeljane in razsvetljujejo temo. Vreme pa v tem času ni prav nič zimsko. Že zjutraj 11 stopinj! Pa tako lepo zimsko kuliso smo imeli prejšnji teden, ko je snežilo…a je že v soboto ves sneg skopnel. Škoda. Rada opazujem sledove mačjih tačk v snegu…

Po postavljeni smrečici vem, da se bližajo prazniki. Tamala mi je kupila adventni koledar. Vse lepo in prav, če ne bi bil pasji :( Sicer z veseljem odpiram predalčke, ampak kaj, ko je notri vedno znova majhna kost. No, za igranje mačjega nogometa je pa vseeno dobra… Morda mi bo božiček prinesel kakšen mačji posladek. Najbolj pa bom vesela, če bodo moji ljudje več časa preživeli doma. Da bomo vsi skupaj na kavču in bom jaz grela in zdravila koleno svoji najljubši kuharici. Zdaj imajo vsi ogromno opravkov in po cele dneve jih pogrešam, tako zelo, da glasno mijavkam od veselja  in delam sodčke, ko končno pride kdo domov. Tavelka ima veliko dela z zadnjimi pripravami na odpravo in večino časa preživi s svojim Justusom. Najbolj pogrešam Tamalo, ki se je skoraj preselila v Ljubljano. Zdaj, ko je babica Pavka v Dolenjskih toplicah, ima celo stanovanje zase in prav uživa. Pravi tudi, da ima mir za učenje, čeprav se meni zdi, da tudi preveč miru ni dobro imet, zlasti če potem tako dolgo spiš, da zaspiš na izpit…

Me je pa malce tudi že strah, ker vem, da s prazniki prihaja tudi POKanje, zaradi katerega veliko časa preživim v skrivališču pod posteljo. Lepo vas prosim, ljudje, ne POKvarite mi praznikov!

Vaša Mucinda

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: predilnica

Zdravnica

25.11.2019 · Brez komentarjev

Tavelka je v sredo z odliko opravila še zadnji izpit, končala študij medicine in postala dr. med.. Vsi smo zelo srečni in ponosni. Ko se je vpisala na fakulteto, se je zdelo, da bo teh šest let neverjetno dolgih. Pa je kar minilo… Saj je bilo tudi naporno, zlasti ko se je učila za najtežje in najbolj obsežne izpite, a se je skoraj pri vsakem predmetu, zlasti v višjih letnikih, ko je bila zraven tudi praksa, navduševala. Tako je tudi ves čas dobivala potrditve, da je bila njena odločitev pravilna. In kdor jo pozna, si lahko predstavlja, da bo postala odlična družinska zdravnica…

V sredo zvečer smo, samo mi štirje, njeno diplomo proslavili v Čompi. Tavelka je uspela rezervirati mizo v odlični, do novega leta že povsem razprodani restavraciji v Ljubljani na Trubarjevi. Čompa nas je s svojim imenom ponovno povezala z našim ljubim Bovcem, s hrano, vzdušjem in ambientom pa navdušila.

V četrtek smo na šampanjček povabili še žlahto. Žal je manjkala babica Pavka, ki se še ni počutila dovolj zdravo za pot v Kamnik, je bila pa s Tavelko in njenim študijem najbolj povezana.

Si bom enkrat vzela čas in preštela vsa potovanja in vse države, ki jih je Tavelka v času študija obiskala. Vsakemu zaključenemu zimskemu semestru je pripadalo vsaj krajše potovanjce, da si je umirila dušo in napolnila baterije. Ker je vse letnike razen zadnjega zaključevala junija, je bilo pa dovolj časa še za daljša potovanja. Pa tudi za delo v Vrtičku, s čimer je zaslužila dovolj, da si je to lahko privoščila. Tudi tokrat, za zaključek študija ni nič drugače. V soboto je s svojo potovalno druščino odletela na jug Jordanije, v Aqabo. Že dobivamo fotke odlične hrane in go-pro podvodne posnetke iz Rdečega morja, naslednje dni pa bomo morali preživeti brez informacij. Ker gredo v puščavo. In ker v puščavi ni wifija. Takole se počasi pripravljamo na Afriko…

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Spet nekaj za veselje

14.11.2019 · Brez komentarjev

Ker je 13.11. očitno odličen dan za različne obletnice, sta se včeraj dodali še dve novi: Tamala je naredila svoj prvi izpit (9) in nova vhodna vrata imamo! Veseli! Zelo!!!

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: vrtiljak

Dežember

13.11.2019 · 2 komentarjev

Mesec dni po operaciji je babica Pavka že v odlični formi in vse se odvija brez težav. V ZD Moste ima odličnega in nadprijaznega  fizioterapevta Zlatka, ki ji je včeraj že dovolil nekaj korakov brez bergel :) Kaj naj rečem, da je bil tale mesec res naporen, služba, upravljanje dveh gospodinjstev, pogoste vožnje Kamnik-Ljubljana-Kamnik, ampak z asistenco Tavelke in Tamale in razumevajočim Vrhovnim se je vse skupaj kar dobro izšlo. Od vsega stresa me je pred prazniki usekalo v križu in malce je že kazalo na išijas, ampak sem zvozila, samo v stopalu še živijo mravljinci. Bom morala še ugotoviti zakaj…

Odkljukali smo tudi Vrhovnega rojstni dan, letos nekako per partes, večkrat in v manjših zasedbah povabljencev, ker je imel Vrhovni delovne praznike. Glede na okoliščine smo poenostavili tudi jedilnik. Vrhovni je spekel krompir, tri tedne suho starano pljučno pa rezal na debele stejke in jih, v nulo roza zapečene kot tagliato polagal na posteljico iz motovilca, rukole in mlade špinačke. Po sladico smo segli v Vrtičkovo vitrino in to je bilo to. Kakšnega presenečenja z rojstnodnevnimi darili letos ni bilo, saj se je na koncu zgodilo, da je moral Vrhovni sam hoditi po trgovinah in si kupovati darila po naših navodilih. Hja, hudo je, če kronično primanjkuje časa… :) Vsaj jaz na kakšen dan oddiha z Budapestom nisem uspela niti pomisliti, me je pa enkrat nadomestila Tamala. Prejšnji vikend pa je šel Budapest na lepše, Tavelka je bila skupaj s svojim dragim povabljena na poroko v Posavje.

Tudi letošnji martinov pohod do Budnarce in martinovo pojedino smo že preživeli. Jaz sem bila od vse (tudi tokrat odlične) hrane in napornega tedna zvečer tako utrujena, da sem komaj dočakala sladico in odhod domov. Kljub ciklonu, zaradi katerega je že cel teden deževalo in kot kaže, bo tudi še naslednja dva, smo imeli v soboto z vremenom precej sreče, celo nekaj barv sončnega zahoda smo videli, kasneje pa nam je pot razsvetljevala skoraj polna luna. Moj projekt, da bi z zgodnejšim odhodom iz PodSkale prej zagledali razsvetljena okna Budnarjeve domačije in prej začeli z večerjo, je klavrno propadel. Smo se predolgo mudili v Grajski kavarni, tudi “prelazi” so nam vzeli precej časa in nobeno priganjanje ni nič pomagalo.

V nedeljo smo imeli martinovo večerjo tudi doma in Tavelka nama je končno pripeljala predstavit svojega dragega Justusa. Prav v redu je izpadlo, le račka se mi ni hrustljavo zapekla…

Danes je Tamala pisala svoj prvi izpit na faksu, Tavelka pa bo naslednji teden odpisala zadnjega. Ah, kam je šel ves ta čas…sicer pa, meni vse čestitke za 11. obletnico pisanja tega blogca!!!

  • Share/Bookmark

→ 2 komentarjevKategorije: vrtiljak